Mehanizmu EU za področje migracij 2026 420 milijonov evrov podpore

V skladu z danes sklenjenim dogovorom bodo do podpore iz mehanizma zaradi nesorazmernega števila prihodov migrantov upravičene Italija, Španija, Grčija in Ciper, kot je predvideval že pred približno mesecem dni objavljeni predlog Evropske komisije.

Druge države bodo morale v mehanizem prispevati s premestitvami prosilcev za azil oziroma oseb z mednarodno zaščito iz prizadetih članic, finančno ali pa z drugimi solidarnostnimi ukrepi, kot je operativna podpora. O tem, kako bodo prispevale, bodo odločale članice same.

Solidarnostne potrebe za prihodnje leto po navedbah Sveta EU odražajo dejstvo, da se bo lani sprejeti pakt o migracijah in azilu začel v celoti uporabljati šele sredi leta, natančneje 12. junija 2026. Tako skupen obseg mehanizma predvideva 21.000 premestitev ali druge solidarnostne podpore oziroma 420 milijonov finančnih prispevkov, kar je manj kot določa pravna podlaga. Pakt namreč predvideva 30.000 premestitev oziroma 600 milijonov evrov finančnih prispevkov.

Še šest držav (Avstrija, Bolgarija, Češka, Estonija, Hrvaška in Poljska), ki se soočajo z resnimi migracijskimi razmerami, bodo medtem lahko Svet EU zaprosile za izjemo od sodelovanja v mehanizmu. Prispevek jim bodo lahko znižali le deloma ali pa jim sploh ne bo treba prispevati.

Po današnjem političnem dogovoru bo moral Svet EU odločitev o vzpostavitvi solidarnostnega mehanizma, ki je eden od ključnih elementov migracijskega pakta, še uradno sprejeti. To se bo po napovedih Sveta predvidoma zgodilo še pred koncem leta, ko bodo znani tudi prispevki posameznih članic v mehanizem.

Slovenija bo v solidarnostni mehanizem EU na področju migracij prispevala svoj pravični delež, je danes ob robu zasedanja notranjih ministrov članic unije v Bruslju povedala državna sekretarka na notranjem ministrstvu Tina Heferle. Koliko in kako bo prispevala v mehanizem, ki je del evropskega migracijskega pakta, ni mogla razkriti.

"Lahko povem, da bomo kot država, ki je pristopila k paktu, zagotovili svoj pravični delež," je povedala glede današnjega dogovora notranjih ministrov o solidarnostnem mehanizmu.

Slovenska vlada je odločitev o tem sprejela pretekli teden, vendar pa državna sekretarka podrobnosti še ni mogla razkriti, saj so dokumenti pod stopnjo tajnosti.

Notranji ministri držav članic EU so danes dosegli tudi dogovor o zakonodajnem predlogu za pospešitev vračanja migrantov, ki nimajo pravice do bivanja v Uniji, v tretje države. Predlog med drugim vključuje pravno podlago za vzpostavitev centrov za vračanje zunaj EU, kamor bi pošiljali migrante, ki so v Uniji nezakonito.

Sporazume o vzpostavitvi centrov za vračanje bi lahko članice sklepale samo z državami, ki spoštujejo mednarodne standarde na področju človekovih pravic in mednarodno pravo. Med drugim bi morali biti v sporazumih določeni postopki vrnitve posameznika, pogoji za njegovo bivanje v tretji državi in tudi posledice nespoštovanja sporazuma.

Centri bi po navedbah Sveta EU lahko delovali kot vmesni centri za vračanje v končno državo vrnitve ali pa kot končni cilj.

Predlog uredbe predvideva še uvedbo evropske odločbe o vrnitvi. Članice bi morale v ta obrazec vpisati ključne elemente nacionalne odločbe o vrnitvi in ga vnesti v schengenski informacijski sistem, kar bi olajšalo medsebojno priznavanje odločb med posameznimi članicami. Če bi namreč posameznik, ki je prejel odločbo o vrnitvi v eni članici, odšel v drugo, bi lahko ta izgon izvedla na podlagi odločitve prve.

Članice menijo, da bi evropsko odločbo o vrnitvi uvedli najkasneje dve leti po tistem, ko bi uredba začela veljati. Dve leti po uveljavitvi pa bi morala Evropska komisija glede na danes sprejeto stališče Sveta EU oceniti tudi, ali medsebojno priznavanje odločb na prostovoljni osnovi deluje, in po potrebi podati predlog za obvezno medsebojno priznavanje.

Namen predloga uredbe je poleg tega urediti pravice in dolžnosti migrantov, ki nimajo pravice do bivanja v EU. Tistim, ki ne bi sodelovali z oblastmi, bi lahko zmanjšali oziroma odvzeli določene pravice, kot je dovoljenje za delo. Članice menijo, da bi ti ukrepi morali vključevati tudi pridržanje.

Nova uredba, ki velja neposredno v vseh državah članicah, bo nadomestila direktivo o vračanju iz leta 2008. Komisija je sicer predlog spremembe direktive predstavila že leta 2018, a ni prejel podpore evropskih poslancev in držav članic. Zato je marca letos predstavila nov predlog.

Zdaj se bo Svet EU o predlogu uredbe pogajal z Evropskim parlamentom, ki mora svoje pogajalsko izhodišče še sprejeti.

Sicer pa so ministri za notranje zadeve danes podprli še prvi evropski seznam varnih izvornih držav, namenjen pospešitvi azilnih postopkov. Na seznamu, o katerem se bo Svet EU zdaj pogajal z Evropskim parlamentom, so Kosovo, Bangladeš, Kolumbija, Egipt, Indija, Maroko in Tunizija. Ministri so obenem podprli izvajanje azilnih postopkov v tretjih državah.

"Vsako leto več deset tisoč ljudi pride v Evropo in zaprosi za azil, čeprav so bili v varni državi, kjer v splošnem ni tveganja za pregon. Danes smo se dogovorili o prvem seznamu varnih izvornih držav, ki bo prispeval k vzpostavitvi hitrejših in učinkovitejših azilnih postopkov ter vračanju tistih, ki ne potrebujejo zaščite. To je pomemben mejnik za azilno politiko EU," je ob potrditvi stališča Sveta za pogajanja o prvem seznamu varnih izvornih držav na ravni EU povedal danski minister za priseljevanje in integracijo Rasmus Stoklund.

Za varne bi veljale tudi države, ki so v procesu približevanja Uniji, razen če v njih poteka vojna ali če so sprejele restriktivne ukrepe, ki omejujejo temeljne pravice in svoboščine. Države kandidatke za članstvo prav tako ne bi veljale za varne, če bi bil delež pozitivnih odločitev o prošnjah prosilcev za mednarodno zaščito iz teh držav v članicah EU večji od 20 odstotkov.

V skladu z lani sprejetim evropskim paktom o migracijah in azilu bodo morale članice prošnje prosilcev iz varnih izvornih držav obravnavati po pospešenem postopku. Gre za države, v katerih imajo prosilci zadostno raven zaščite pred tveganjem za pregon ali resnim kršenjem temeljnih pravic.

Na zasedanju notranjih ministrov so se strinjali, da bi lahko komisija ob izpolnitvi določenih pogojev začasno prekinila obravnavo izvorne države ali dela njenega ozemlja kot varnih. Članice EU bi lahko obenem še naprej ohranile nacionalne sezname varnih izvornih držav.

Notranji ministri pa so se danes dogovorili tudi o stališču o prenovi koncepta varne tretje države, ki članicam EU omogoča zavrnitev prošnje za azil kot neutemeljene, če je prosilec zaprosil in prejel mednarodno zaščito v nečlanici Unije, ki je varna zanje.

Po novem bi lahko v skladu s tem konceptom članice s tretjimi državami sklenile sporazume o obravnavi prošenj za azil na njihovem ozemlju, torej izven unije. Kot varno tretjo državo bi državo obravnavali tudi, če bi obstajala povezava med prosilcem in to državo ali če bi prosilec za azil prečkal to državo pred prihodom v EU.

Obenem prosilec v primeru pritožbe na odločitev o zavrnitvi prošnje ne bi imel več avtomatično pravice, da v času obravnave pritožbe ostane na ozemlju EU.

Svet EU, v katerem so zastopane države članice, se bo zdaj o seznamu varnih izvornih držav in spremembah koncepta varne tretje države pogajal z Evropskim parlamentom. Pristojni parlamentarni odbor je pogajalski izhodišči sprejel pretekli teden.