Melania Trump je postala sploh prva prva dama, ki je vodila zasedanje Varnostnega sveta. Srečanje je bilo načrtovano že pred izraelsko-ameriškimi napadi na Iran, a tik pred začetkom zasedanja je namesto napovedane prve dame ZDA pred novinarje stopil veleposlanik Irana Said Iravani in ponovil obsodbe ameriško-izraelskih napadov na Iran, ki jih je v pismu generalnemu sekretarju ZN Antoniu Guterresu dan prej posredoval zunanji minister Abas Aragči.
"Zelo sramotno in hinavsko", da Washington skliče sestanek o zaščiti otrok v konfliktih, hkrati pa izvaja zračne napade na iranska mesta, so neposredne kritike iranskega veleposlanika povzeli pri Guardianu.
Trumpova je v govoru sicer poudarila, da ZDA stojijo ob strani vsem otrokom po svetu, ob tem pa se ni neposredno sklicevala na napade na Bližnjem vzhodu, kljub temu da je nad zasedanjem visela novica o napadu na šolo na jugu Irana.
Izraelska vojska je sporočila, da o napadih na tem območju ni bila seznanjena, ameriška vojska pa, da poročila preučujejo, navaja AP. Urad ZN za človekove pravice je danes spet pozval k temeljiti preiskavi napada. Če bodo ugotovitve pokazale, da so bili napadi usmerjeni proti civilistom ali civilnim objektom, gre za hude kršitve mednarodnega humanitarnega prava in lahko pomenijo vojne zločine, so zapisali pri ZN.
Kakršni koli omembi Irana so se izognile vse članice Sveta, izjema je bil le Bahrajn, sicer zvesti zaveznik Amerike. Njihov predstavnik v ZN je dejal, da so zaradi nenehnih iranskih napadov, ki povzročajo materialno in psihološko škodo, v Bahrajnu zaprli šole.
Zboru vljudnih pohval na račun prve dame na srečanju se je pridružila tudi Rusija, ki vojne v Iranu prav tako ni omenila. "Tudi med oboroženimi spopadi morajo šole ostati varen prostor in se ne smejo uporabljati za vojaške namene," je v govoru izpostavil Vasily Nebenzya, stalni predstavnik Rusije pri Združenih narodih.
Ruska prisotnost na zasedanju je zanimiva tudi zaradi prizadevanj Melanie Trump pri vrnitvi ugrabljenih ukrajinskih otrok. O stiskah otrok je Trumpova lani poleti pisala celo ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu. Kasneje je dejala, da so prav ta prizadevanja prispevala k ponovni združitvi ukrajinskih otrok, ki so bili po invaziji leta 2022 premeščeni v Rusijo, s svojimi družinami.
"Ne glede na lažnivo in gnusno dezinformacijsko kampanjo proti Rusiji o domnevni ugrabitvi 20.000 ukrajinskih otrok, čeprav tega nihče ni nikoli dokazal, si prizadevamo za ponovno združitev mladoletnikov z njihovimi družinami, s katerimi so zaradi konflikta izgubili stik," je v govoru na zasedanju še dejal Nebenzya, ki se je prvi dami nato še zahvalil za reševanje tega vprašanja in pozval k nadaljnjemu sodelovanju.
Po ostrih kritikah preobrat?
Medtem ko je prva dama govorila o potrebi po zaščiti otrok in njihovem dostopu do izobraževanja in tehnologije v konfliktih, je administracija njenega moža zmanjšala financiranje številnih agencij ZN in mednarodnih organizacij, ki se ukvarjajo prav s temi vprašanji.
Trump je mednarodno skupnost razburil tudi z nedavno ustanovitvijo Odbora za mir v Gazi, ki naj bi imel ambicijo, da postane konkurenca ZN na področju urejanja svetovnih konfliktov.
Na prvem zasedanju Odbora v Washingtonu minuli četrtek je sicer dejal, da namerava utrditi ZN. "Okrepili bomo ZN (...). Pomagali jim bomo finančno in poskrbeli, da bodo sposobni delovati," je dejal.
Dan kasneje so ameriški mediji poročali, da so ZDA poravnale 160 milijonov dolarjev dolga v redni proračun ZN, ki se ga je doslej sicer nabralo za 2,2 milijarde dolarjev in to brez upoštevanja 1,8 milijarde dolarjev dolga v poseben proračun za mirovne operacije.
Na vprašanje, ali so ZDA s prisotnostjo prve dame v ponedeljek nakazale na izboljšanje odnosov z ZN, je predstavnik ZN za AP dejal, da so "Združene države Amerike pokazale pomen, ki ga čutijo do Varnostnega sveta in te teme".
