Evropski poslanci in drugi uradniki se pri svojem delu pogosto srečujejo z lobiranjem. A ko pride do vpliva velikih tehnoloških podjetij na njihov ugled in tudi politično odločanje, se jim težko postavijo po robu. Ta podjetja se večkrat skrivajo za manjšimi organizacijami, prikriti pritiski pa pogosto ostanejo spregledani.
Nizozemski član evropskega parlamenta Paul Tang je zato podal pobudo in ustvarila se je hitra linija proti lobiranju, ki bo sprva veljala le za začetni obrambni sistem organa, ki se je v preteklosti že večkrat srečal s sumljivim lobiranjem, predvsem astroturfingom. Ta naj bi se izvajal predvsem s strani večjih tehnoloških podjetij, ki so s tem skušala vplivati na politično odločanje, pa tudi kemijskih, naftnih in farmacevtskih organizacij. Te se pogosto skrivajo za manjšimi hčerinskimi podjetji, prek katerih namerno ciljajo na določene posameznike. Nova linija, ki poteka s pomočjo dobro varovane spletne strani, omogoča prijavo vsakemu. Deluje na podlagi nemškega modela, vse prejete prijave in informacije pa bodo dodatno preiskane, je povedal pobudnik projekta Tang.
Politiki na družbenih omrežjih bombardirani z oglasi
Tang, ki je član evropskega parlamenta že od leta 2014, pravi, da je lobiranje del političnega življenja, a da to hitro postane problematično, saj da so se interesne skupine skušale skriti za navideznimi organizacijami ali se s prilagojenimi oglasi ciljno usmerijo na politike.
To se je na primer zgodilo med pogajanji o Zakonu o digitalnih trgih in Zakonu o digitalnih storitvah, ki sta imela velik vpliv na tehnološke gigante. Šele po sprejetju pa so zakonodajalci ugotovili, da so bili ves čas pogajanj na spletnih straneh bombardirani s ciljanimi oglasi. "Šele takrat smo ugotovili, da se dogaja sumljivo lobiranje," je dodal.
Omenil je tudi druge oblike prikritega lobiranja, in sicer so velika tehnološka podjetja prek organizacij, ki naj bi zastopale mala in srednja velika podjetja, v resnici zastopala velika mednarodna internetna podjetja. Zato se je z dvema kolegoma iz Socialnih demokratov pritožil registru EU, rekoč, da ni dovolj pregleden.
Ta hrani bazo interesnih skupin, ki bi lahko želele vplivati na odločanje v EU. Register za preglednost upravljajo tri glavne evropske institucije – komisija, svet in parlament – tvori pa ga skoraj 12.500 vnosov. Lobisti lahko dostop do parlamenta dobijo le, če so na seznamu baze, piše Guardian.
S spornim ravnanjem naj se prekine sodelovanje
Tang meni, da bi se organizacijo v primeru spornega ravnanja iz registra moralo odstraniti. Med drugim je kritičen tudi do Amazona in Googla, ki si lastita delež podjetij, ki so povezana z malima oziroma srednje velikima podjetjema Connect in Allied for Start ups. Slednji sta bili tudi sami udeleženi v sumljivo lobiranje in sta še vedno na omenjenem seznamu.
Amazon in Google vpletenost in kršenje pravil o transparentnosti in lobiranju zavračata, prav tako navedbe zavrača 12 ostalih velikih tehnoloških podjetij, ki so povezana z omenjenima Connect in Allied for Start ups.
Nekdanji evropski komisar Georg Riekeles je sicer dejal, da v iskrenost teh organizacij ne dvomi, a jih hkrati obsodil, da niso (bile) dovolj transparentne. "Te povezave so v javnem interesu, a pogosto ostanejo prikrite," je dodal.
Leta 2021 več kot 600 tehnoloških podjetij porabilo 97 milijonov evrov
Evropski observatorij korporacij je v letu 2021 ugotovil, da je 612 tehnoloških organizacij v tem letu za namene lobiranja v evropskem parlamentu porabilo 97 milijonov evrov. Velikih pet, torej Google, Amazon, Facebook, Twitter in Microsoft, je za te namene porabilo 27 milijonov evrov. Za temi organizacijami so se na seznamu podjetij znašla še naftna, farmacevtska in kemijska podjetja.
Ob tem sta oba (nekdanja) člana parlamenta dodala, da so tehnološke korporacije problematične tudi zaradi drugih vidikov, ki jih bo prav tako treba dodatno regulirati.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.