Merklova je knjigo napisala z dolgoletno politično svetovalko Beate Baumann. Izšla bo v 30 jezikih. V knjigi opisuje doživljanje političnega udejstvovanja, ozadja in tudi odzive na ukrajinske pozive k hitremu sprejetju v zvezo Nato. Opisuje poglede na nekdanjega in novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, za katerega pravi, da deluje "na čustveni ravni".
Opisala je tudi sodelovanje s Putinom. Med drugim njuno srečanje v ruskem letovišču Soči leta 2007, ko je med njunim fotografiranjem v kader pritekel Putinov labradorec, čeprav je Putin vedel, da je Merklova psov boji. V knjigi trdi, da je Putin v anekdoti vidno užival.
Razjezila pa jo je Putinova "samovšečnost" v govoru v Nemčiji leta 2007, kjer je posredno izrazil, da si ne želi tesnejših vezi z ZDA.
Merklova sicer še vedno podpira mirovni sporazum za vzhodno Ukrajino iz leta 2015, ki je bil deležen številnih kritik, in ki ga je pomagala oblikovati. Podpira tudi odločitev svoje vlade, da bodo kupovali ogromne količine zemeljskega plina iz Rusije in da je bilo prav, da si je v času, ko je bila na položaju kanclerke, prizadevala za dobre diplomatske in trgovinske odnose z Moskvo.
V knjigi je opisala sodelovanje z Donaldom Trumpom in Barackom Obamo. Odnos s prvim pa je bil hladnejši. Izpostavila je svoj prvi obisk Bele hiše po izvolitvi Trumpa marca 2017, ko si pred fotografi nista stisnila rok. Trump je Merklovo kritiziral že med svojo kampanjo, kasneje pa se ji je zdelo, da je bil Trump nad Putinom očaran.
Opisala je tudi politično dogajanje leta 2016 ob nepričakovanem izglasovanju Britancev, da si želijo zapustiti EU.
Podpira razrahljanje ustavne omejitve javne porabe
Nekdanja nemška kanclerka Merkel podpira tudi razrahljanje nemške ustavne ureditve na področju omejitev javne porabe oz. t. i. dolžniške zavore. Kot je zapisala v knjigi spominov, bi se z dodatnimi sredstvi med drugim izognili socialnim nemirom. Prav dolžniška zavora je sicer ena od osrednjih tem pred predčasnimi volitvami v Nemčiji.
Merklova je v danes objavljeni knjigi spominov zapisala, da je idejna politika omejitve javne porabe pravilna, je pa treba po njenem t. i. dolžniško zavoro reformirati, da bo omogočen višji dolg oziroma da bodo lahko prišli do dodatnih sredstev. To bi po njenih besedah državi omogočilo, da se izogne socialnim nemirom in uspešno naslovi spremembe v starostni strukturi prebivalstva.
Nekdanja kanclerka je podporo spremembam utemeljila s sklicevanjem na gospodarske izzive Nemčije, povezane s povečevanjem izdatkov za obrambo, ohranitvijo razvojnega sodelovanja in prehodom na podnebno nevtralnost do leta 2045.
Prav meja javnega dolga v Nemčiji te dni sproža burne strankarske razprave. Stranke se namreč pripravljajo na predčasne volitve, ki naj bi bile izvedene v februarju.
Nemci so dolžniško zavoro v ustavo zapisali leta 2009, ta institut pa zvezni in 16 deželnim vladam v veliki meri prepoveduje financiranje proračunov z novimi posojili. Medtem ko za regionalne vlade velja absolutna prepoved zadolževanja, se lahko zvezna vlada neto zadolži le v višini do 0,35 odstotka bruto domačega proizvoda, izjema so nekateri nujni primeri.
Komentarji Merklove na to temo so v nasprotju s stališči številnih politikov iz njenih krščanskih demokratov (CDU), ki skupaj s svojo bavarsko sestrsko stranko Krščanski socialdemokrati (CSU) že dolgo vztrajajo, da se je treba držati vzpostavljene javnofinančne politike.
Kanclerski kandidat desnosredinskega zavezništva CDU/CSU Friedrich Merz je sicer v zvezi z reformo dolžniške zavore previden. "Seveda se jo da reformirati. Vprašanje je, zakaj bi to storili? S kakšnim namenom? Kakšen je rezultat takšne reforme? Ali bi bil rezultat ta, da še več denarja namenimo potrošnji in socialni politiki? Potem je odgovor ne," je dejal na gospodarski konferenci v Berlinu. Bi bil pa lahko odgovor po njegovih besedah drugačen, če bi umik zavore omogočil investicije in povečal blaginjo.
Prizori, ko se je Merklova v javnosti tresla
Leta 2018 je napovedala, da se ne bo potegovala za peti mandat. V tistem času je v javnosti zaokrožilo tudi več posnetkov, na katerih se je Merklova med javnimi nastopi tresla. Kot je zapisala v knjigi, je takrat prestala temeljite zdravniške preglede, kjer ji niso ugotovili nobenih nevroloških ali drugih nepravilnosti. Zdravniki so ji takrat pojasnili, da telo sprošča napetost, ki se ji je nabrala v več letih.
KOMENTARJI (68)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.