Peskov: Zelo težko je izolirati državo, kot je Rusija

"Zelo težko je izolirati državo, kot je Rusija, saj zavzemamo zelo velik del sveta," je dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Dodal je, da poleg tega Rusija aktivno razvija odnose s številnimi državami v vseh smereh, kjer imajo interes za sodelovanje z njo, poroča britanski BBC.

"O tem moramo razmisliti. To je nov razvoj dogodkov," je dejal glede predloga 30-dnevne prekinitve ognja v Ukrajini. Ob tem je poudaril, da Kijev ni odgovoril na predlog ruskega predsednika Vladimirja Putina o tridnevni prekinitvi ognja za dan zmage. To je Rusija razglasila enostransko in se je izteklo danes.

Načrte za prekinitev ognja v Ukrajini je zavrnil tudi nekdanji ruski predsednik in trenutni namestnik vodje ruskega sveta za nacionalno varnost Dmitrij Medvedjev. Na družbenem omrežju X je v angleščini vulgarno zapisal, da si "avtorji svoje mirovne načrte lahko vtaknejo v svoje nebinarne riti".

Koalicija voljnih za brezpogojno 30-dnevno prekinitev ognja

Še pred tem so voditelji t.i. koalicije voljnih na današnjem srečanju, ki je potekalo delno v Kijevu, delno na daljavo, podprli predlog za popolno in brezpogojno 30-dnevno prekinitev ognja v Ukrajini. Rusiji so zagrozili z dodatnimi sankcijami, če je ne bo spoštovala.

"Ukrajina in zavezniki so pripravljeni na popolno, brezpogojno prekinitev ognja na kopnem, v zraku in na morju za najmanj 30 dni od ponedeljka," je zapisal ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiha na družbenem omrežju X.

Britanski premier Keir Starmer, nemški kancler Friedrich Merz, francoski predsednik Emmanuel Macron in poljski premier Donald Tusk so se srečanja udeležil v Kijevu in tako izrazili podporo ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu. Po srečanju so se po telefonu pogovarjali z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Ta je po četrtkovem telefonskem pogovoru z Zelenskim ob pozivu k 30-dnevni brezpogojni prekinitvi ognja državama zagrozil s sankcijami, če je ne bi spoštovali.

To grožnjo so evropski voditelji ponovili danes popoldne na novinarski konferenci v ukrajinski prestolnici.

Starmer je dejal, da Evropa poziva Putina, naj pokaže, da "resno misli z mirom". Dodal je, da bodo ukrajinske zaveznice ukrepale, če Putin ne bo upošteval njihovega predloga, in namignil na "nove in obsežne sankcije" ter povečanje pomoči Ukrajini.

Merz je dejal, da so skoraj vse članice tako imenovane koalicije voljnih odločene uvesti sankcije, če prekinitev ognja ne bo uspešna, Tusk pa je dodal, da sedanje sankcije delujejo. Macron je ob tem potrdil zavezanost Francije, da bo Ukrajini nudila finančno in vojaško pomoč.

Zelenski je medtem poudaril, da si ne dela iluzij, da prekinitev ognja ne bo kršena, da pa je dogovor o prekinitvi ognja z zavezniki Kijeva "pomemben korak".

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je na X zapisala, da je treba prekinitev ognja izvajati brez predpogojev, da bi pripravili teren za mirovna pogajanja. "Žogica je zdaj na strani Rusije," je poudarila. Dodala je, da so v koaliciji voljnih pripravljeni ohraniti močan pritisk na Rusijo in uvesti nadaljnje sankcije v primeru kršitve prekinitve ognja. "Naš cilj je jasen: pravičen in trajen mir za Ukrajino, ki je bistvenega pomena za varnost in stabilnost na naši celini," je še zapisala.

"Od Nove Zelandije in Avstralije do Kanade ter evropskih držav se je združila koalicija pripravljenih pomagati Ukrajini, da se brani in si prizadeva za mir," pa je poudaril predsednik Evropskega sveta Antonio Costa. Na omrežju X je dodal, da njihova zavezanost podpori Ukrajini ostaja neomajna in da bodo še naprej uporabljali instrumente EU za prihodnja vojaška in varnostna jamstva.

Moskva zahteva ustavitev dobav orožja Kijevu

Peskov je sicer v danes objavljenem ekskluzivnem intervjuju za ameriško televizijo ABC News kot pogoj za prekinitev ognja omenil ustavitev evropskih in ameriških dobav orožja Ukrajini. 

"V nasprotnem primeru bo to prednost za Ukrajino," je dejal, saj bi Kijev po mnenju ruskega predsednika Putina prekinitev ognja izkoristil za "nadaljevanje popolne mobilizacije" in bi na frontno črto pripeljal nove enote. Izkoristil bi jo za urjenje novega vojaškega osebja in počitek obstoječega, je dejal Peskov.

"Zakaj bi ji dali takšno prednost," je vprašal in Ukrajino obtožil, da je ona tista, ki ni pripravljena na takojšnja pogajanja o prekinitvi ognja. Zanikal je, da bi bil Putin tisti, ki zavlačuje.

Po njegovih besedah si Putin prizadeva za rešitev problema po mirni in diplomatski poti. "Ker pa nimamo na voljo mirnih in demokratičnih sredstev, moramo nadaljevati vojaško operacijo," je po navedbah na spletni strani ABC News dejal Peskov.

Povedal je tudi, da Putin upa, da bo Trump uporabil svoj vpliv na Kijev in pomagal zagotoviti "nekoliko več prožnosti in politične volje Kijeva" za pogajanja.

Moskva je doslej že večkrat zavrnila pozive Kijeva k 30-dnevni prekinitvi ognja in je enostransko razglasila le dve krajši. Dvodnevno prekinitev ognja je razglasila ob veliki noči, tridnevno pa od četrtka ob praznovanju dneva zmage in 80. obletnici konca druge svetovne vojne.