Posredovanje nemškega kanclerja glede pomoči Ukrajini je močno razjezilo nekatere voditelje srednjeevropskih držav, ki so neto prejemnice evropskih sredstev, vendar ne želijo sodelovati v prihajajočem krogu financiranja podpore ukrajinskim vojnim prizadevanjem, piše Guardian.
"To, kar počne kancler, je tipično izsiljevanje, in temu ne bom popustil," se je prvi oglasil slovaški premier Robert Fico, ki sicer velja za bolj prorusko nagnjenega politika.
S Ficom se strinja tudi češki premier Andrej Babiš, čigar populistična vlada prav tako zavrača sodelovanje pri prihodnjem posojilu Ukrajini. "Ne vem, zakaj to govori," je Babiš komentiral Merzevo stališče.
Merz želi, da voditelji EU o finančnih potrebah Ukrajine razpravljajo na petkovem vrhu v Dublinu. "Ukrajino moramo še naprej podpirati v njenem boju za obrambo. To je v našem skupnem življenjskem interesu," je zapisal v pismu predsedniku Evropskega sveta Antóniu Costi, ki bo vodil srečanje. "Kljub temu je dvostranska pomoč Ukrajini neenakomerno porazdeljena, njeno breme pa nosi predvsem le nekaj držav članic."
Evropska unija je sicer lani potrdila, da bo Ukrajini posodila 90 milijard evrov, s čimer naj bi pokrili dve tretjini njenih vojaških in civilnih stroškov v letih 2026 in 2027. Vendar je od takrat Rusija z neprekinjenim obstreljevanjem Ukrajini povzročila še več stroškov, zaradi česar je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pozval k zagotovitvi dodatnih 70 milijard evrov za pokritje proračunskega primanjkljaja.
EU je ukrajinskega predsednika podprla in obljubila, da bo zagotovila 45 milijard evrov, medtem ko naj bi preostanek prispevale druge zaveznice Ukrajine, med njimi Združeno kraljestvo in Kanada.
Merz je že lani vodil prizadevanja za uporabo 210 milijard evrov ruskega državnega premoženja, zamrznjenega v EU, vendar je načrt zaradi nasprotovanja, ki ga je vodila Belgija, kjer je v Bruslju shranjen večji del teh sredstev, propadel.
Posojilo v višini 90 milijard evrov je bilo nadomestna rešitev. Madžarska, Slovaška in Češka, ki so se odločile, da pri tem posojilu ne bodo sodelovale, so potrdile, da bodo ostale zunaj tudi v naslednjem krogu financiranja. Tem trem državam članicam se je zdaj pridružila še Bolgarija, potem ko je bil aprila lani za premierja izvoljen Moskvi naklonjeni Rumen Radev.
Kako bo odločil Costa?
Vprašanje financiranja Ukrajine se zdaj vse bolj zapleta v zahtevna pogajanja o proračunu EU za obdobje 2028–2034. Nemčija, največja neto plačnica v evropski proračun, si prizadeva za občutno zmanjšanje predlaganega proračuna, hkrati pa nasprotuje obsežnemu financiranju držav članic, ki nočejo prispevati k pokrivanju finančnih potreb Ukrajine.
Merz ob tem poudarja, da morajo vse države članice prispevati k zagotavljanju "stabilnega" financiranja Ukrajine od leta 2028 v okviru naslednjega sedemletnega proračuna EU, znanega kot večletni finančni okvir. "Finančna podpora Ukrajini s strani vseh držav članic EU je bistvenega pomena za uspešen zaključek pogajanj o večletnem finančnem okviru," je dodal.
Berlin si prizadeva tudi za spremembo postopka odločanja o financiranju Ukrajine, in sicer tako, da bi namesto soglasja vseh držav članic zadostovala kvalificirana večina. S tem želi preprečiti, da bi lahko ena sama vlada blokirala odločitve EU.
Pismo Costi, ki ga je pridobil Guardian odraža vse večje nezadovoljstvo severnih držav članic EU, ki Ukrajino najbolj velikodušno podpirajo, zaradi precej skromnejših prispevkov drugih članic iz srednje in južne Evrope.
Naloga iskanja dogovora o proračunu je v rokah Coste, nekdanjega portugalskega premierja. Ta si želi dogovor doseči do konca leta, še pred volitvami v Franciji, na Poljskem in v Italiji leta 2027, ki bi lahko dodatno otežile pogajanja.
Costov tiskovni predstavnik je potrdil prejem pisma, vendar podrobnosti ni želel komentirati. "Predsednik Costa bo na neformalnem zasedanju Evropskega sveta v Dublinu ta teden namenil čas razpravi o Ukrajini," je dejal in dodal, da bodo o financiranju Ukrajine razpravljali tudi na posebnem vrhu, posvečenem proračunu EU, ki bo potekal 26. in 27. novembra.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.