Nemški kancler Friedrich Merz se je v minulih tednih že večkrat zavzel za omilitev prepovedi prodaje novih vozil z motorjem z notranjim zgorevanjem oz. za več prožnosti pri prehodu na električne avtomobile. S tem je podprl pozive nemške avtomobilske industrije, ki je ena najpomembnejših in najvplivnejših panog v največjem evropskem gospodarstvu.
Minulo noč pa so se na koalicijskih usklajevanjih predstavniki vladajočih krščanskih demokratov (CDU/CSU) in socialnih demokratov (SPD) dogovorili, da v Bruselj pošljejo enotno stališče nemške vlade oz. vladne koalicije. Nemčija je tako v Bruselj poslala uradno pismo.
Kot je Merz po poročanju tujih tiskovnih agencij povedal na novinarski konferenci po sestanku koalicije, je v njem komisiji dala signal, da si v Berlinu prizadevajo "za zaščito podnebja na tehnološko nevtralen način".
Nemčija je tako po njegovih pojasnilih Bruselj pod črto pozvala, naj se tudi po letu 2035 v EU dovoli prodaja vozil s hibridnim pogonom in "visoko učinkovitih" vozil z motorjem z notranjim zgorevanjem.
"Dolgoročna vzdržnost nemške avtomobilske panoge, zagotavljanje delovnih mest, to je naš glavni argument. Strinjamo se, da je prihodnost električna, a moramo biti odprti za več tehnologij. Potrebujemo prožnost," je Merzu pritrdil predsednik SPD ter vicekancler in finančni minister Lars Klingbeil.
Podporo nemški drži je na novinarski konferenci po današnjem delovnem obisku pri Merzu izrazil tudi premier Robert Golob. "Naj takoj povem, da se Slovenija strinja s pristopom, da podnebne cilje ohranimo, poiščemo pa najbolj ustrezno pot tja in pri tem zadržimo konkurenčnost evropskega gospodarstva. Avtomobilska industrija je eden od takih primerov, kjer so cilji ustrezni, mogoče pa je pot enostavno preveč rigidno določena s strani uradniških struktur v Bruslju," je dejal predsednik vlade.
Čeprav je sam, kot je dejal, navdušenec nad električno mobilnostjo in čeprav bodo v novomeškem Revozu izdelovali male električne avtomobile, je Golobova izkušnja taka, da so električni avtomobili v tem trenutku zelo dobri za kratke mestne vožnje, hkrati pa imajo predvsem hibridi marsikaj dobrega ponuditi na daljših razdaljah.
Najverjetneje še več kot 10 let v Evropi, tako Golob, ne bomo mogli izpolniti vseh ciljev na področju mobilnosti izključno z električno mobilnostjo, še posebej, ker ji omrežja in sistemi napajanja niso prilagojeni.
"S tega vidika je bistveno bolj pragmatično, da se vlaga več naporov in tudi denarja v razvoj učinkovitih hibridnih sistemov, ki bodo združevali najboljše iz sveta motorjev z notranjim zgorevanjem na eni strani in električne mobilnosti na drugi," je dejal predsednik slovenske vlade in dodal, da "zato tudi podpiramo pismo, ki je bilo poslano".
Evropska komisija naj bi sicer na podlagi pospešene revizije uredbe iz leta 2023 po napovedih 10. decembra predstavila nove predloge za spremembe, ki naj bi avtomobilski industriji ponudila prožnost pri doseganju cilja postopnega opuščanja motorjev z notranjim zgorevanjem. Več podrobnosti v Bruslju za zdaj ne razkrivajo.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.