Mesec dni po uničujočem potresu: na milijone ljudi životari pod milim nebom

Mesec dni po uničujočem potresu v Turčiji in Siriji se tisti, ki so preživeli, soočajo z negotovo prihodnostjo. Ena največjih težav je najti varno bivališče. Kljub temu mnogi ne želijo zapustiti območja, ki je bilo vrsto let njihov dom, pa čeprav so tam danes zgolj še ruševine. "To je za nas zelo pomembno. Karkoli se bo zgodilo – tudi če hiša pade – bomo ostali tukaj. To je naš dom, naše gnezdo. Vse, kar imamo, je tukaj. Ne bomo odšli," pripoveduje Turkinja Songul Yucesoy, ki s celotno družino danes živi v treh šotorih le nekaj korakov stran od njihovega porušenega doma. Tam spijo in jedo ter si delijo hrano, kuhano na majhnem štedilniku za kampiranje. Pravega stranišča ni, čeprav so enega našli v kopalnici in ga poskušajo spraviti v improvizirano leseno lopo. Ustvarili so celo majhen prostor za tuširanje. Vendar je vse zelo osnovno, pomanjkanje prostora in zasebnosti je očitno. Ti šotori so tesni in prenatrpani.

Družine, ki jih je prizadel potres, imajo težave tudi z dostopom do hrane zaradi pomanjkanja na trgu in zvišanja cen izdelkov, predvsem tistih, po katerih je veliko povpraševanje. V nekaterih okrožjih v severni Siriji, kot so Harim, Džindires in Šejk Al-Hadid, so tržnice poročale o omejeni razpoložljivosti osnovnih živil ali pa teh sploh ni.

Kriza brezdomstva, ki jo je povzročil potres, je tako pereča zaradi velikega pomanjkanja varnih stavb, ki jih potres ni prizadel. Porušilo se je namreč več kot 214.000 zgradb. Program Združenih narodov za razvoj (UNDP) ocenjuje, da je najmanj 1,5 milijona ljudi samo v Turčiji še vedno znotraj potresnega območja, a nimajo kje živeti. Težko je vedeti pravo številko, ta bi lahko bila še veliko višja.

Še veliko huje je v Siriji, kjer naj bi po nekaterih podatkih brez strehe nad glavo ostalo okoli pet milijonov ljudi. Na ulicah in v parkih tako še vedno prevladujejo začasni kampi in šotori. Veliko ljudi je vzelo stvari v svoje roke, saj trdijo, da niso prejeli nobene pomoči od države ali humanitarnih organizacij. Financiranje doslej ni zadostilo takojšnjim potrebam Sircev. Od 1. marca so donatorji zagotovili manj kot polovico od skoraj 400 milijonov evrov, ki jih po mnenju Združenih narodov potrebuje Sirija. 

V tednih po katastrofi je iz Sirije prišlo malo informacij, saj mnogi po letih bojev živijo v negotovem okolju. ZN ocenjujejo, da so potresi prizadeli okoli 8,8 milijona ljudi, od katerih so mnogi zdaj brezdomci. Uradno je država poročala o 5900 smrtih, vendar je dejanska številka verjetno veliko višja. Ker so mednarodne meje blokirane, številni Sirci v prvih dneh po potresih sploh niso prejeli nobene pomoči. Mesto Idlib, ki je dejansko zadnja trdnjava upornikov in dom več kot 2 milijona ljudi, je v glavnem pod nadzorom islamističnih milic. Opazovalci pravijo, da uradna pomoč tja še vedno ne prihaja.