Mesto, ki se ni zrušilo: kako je Erzin postal zatočišče po turškem potresu

Erzin je od epicentra potresa oddaljen približno 113 km. V mestih, ki so bolj oddaljena od središča, pa tudi v tistih v bližini, kot je Osmanije, ki leži le 19 km stran od Erzina, so se domovi spremenili v ruševine, ljudje, ki so preživeli, pa se še vedno trudijo dobiti pomoč. Nekateri so odšli v Erzin in poiskali zavetje pri sorodnikih. Domačini verjamejo, da so jih gore in hribi, ki obdajajo Erzin, zaščitili. Življenje se sicer za prebivalce večinoma nadaljuje, domačini obedujejo v restavracijah in trgovinah, ki ostajajo odprte, medtem ko je policija v središču mesta osredotočena na usmerjanje prometa v krožišču in ne na iskalno-reševalne akcije. 

Kot pravi 39-letni Emre Tibikoglu, ki že šest let dela na občini, in je ta teden nadziral delo v enem od donatorskih centrov, je Erzin, kjer so ceste ostale nedotaknjene in ker je blizu huje prizadetih območij, postal zbirališče donacij, kot sta hrana in oblačila. Mesto nudi pomoč novim prišlekom, ki so prišli z malo ali nič svojimi stvarmi. 

Tibikoglu meni, da se je od potresa v Erzin zgrnilo 20.000 ljudi, kar pomeni približno 50-odstotno povečanje prebivalstva v mestu. "Vemo, da smo na potresnem območju," je dejal in navedel vztrajanje sedanjega in prejšnjih županov, da ne dovolijo postavitve stavb, ki niso ustrezale gradbenim predpisom. Tibikoglu je dejal, da so uradniki vedno, ko so ugotovili, da obstajajo nezakonito zgrajene stavbe, zahtevali, da jih porušijo. "Nekateri domačini so bili res jezni zaradi tega," je dejal o stanovalcih, ki živijo v teh stavbah. Vendar je dejal, da je župan vztrajal, saj je vedel, da lahko nekega dne pride do močnega potresa.

Tibikoglu ni prepričan, zakaj druge občine niso storile enako, vendar sumi, da bi lahko obstajale povezave med lokalnimi politiki in izvajalci. Kot je dejal, bi strožji vladni predpisi lahko omejili tako obsežno tragedijo. Dejal je, da v Erzinu tudi ni visokih stavb, kar zmanjšuje tveganje, čeprav je dejal, da je slišal, da so bile nekatere stavbe v mestu poškodovane do te mere, da za ljudi ni varno, da ostanejo v njih. Mesto se je morda izognilo opustošenju sosednjih območij, vendar so potres z magnitudo 7,8 vseeno čutili.

Inženirji v Turčiji so, glede na ranljivost države za močne potrese, leta opozarjali pred slabo zgrajenimi stavbami, a se je zaskrbljenost povečala šele potem, ko je zakon iz leta 2018 zagotovil amnestijo za nelegalno zgrajene stavbe, ki je lastnikom dovoljevala uporabo, dokler državi plačajo kazen. Vlada je obljubila temeljito preiskavo in odredila pridržanje več kot 100 ljudi zaradi porušenih zgradb, čeprav so opozicijske skupine obtožile predsednika Recepa Tayyipa Erdogana, da ni zagotovil pravilnega izvajanja predpisov, medtem ko je jeza zaradi tega vprašanja naraščala.

Med srečneži, ki so uničujoč potres preživeli, je Beyaz Yalcin. Ko so se tla stresla, je bila s svojimi štirimi majhnimi otroki v Erzinu in ne doma v bližnjem Gaziantepu. 33-letnica se še vedno ni vrnila domov. Ne ve, ali njena hiša še stoji ali pa se je, tako kot mnoge v Gaziantepu in po vsej regiji, spremenila v ruševine. "V šoku sem. Ne želim se znova soočiti z enako situacijo," je dejala. Povedala je, da je njena družina prišla v Erzin k sorodnikom, na poroko, preden se je zgodil potres. Čeprav fizično niso poškodovani, so ostali brez toplih oblačil in zavetja. Njen najmlajši otrok, 5-letni Yahit, je stal na mrazu v copatih in brez nogavic, v zeleni jakni in hlačah z luknjami, medtem ko so njegovi bratje in sestre čakali v začasnem domu pri sorodnikih. Yalcinova je rekla, da je prepričana, da bo našla nogavice zanj, a da išče tudi odeje. Njena največja skrb pa je bila najti varno bivališče, morda šotor, saj je bila zgradba, v kateri so bivali, poškodovana in se ji ni zdela varna. "Nimamo ničesar," je rekla.

Bližje središču mesta je Sultan Ergen sedela s svojim možem in sestro na materini verandi. Običajno ne živijo skupaj, vendar so bratje in sestre po potresu pobegnili k materi v Erzin na varno. Ergenova je skupaj s svojima otrokoma in možem prejšnji ponedeljek odpotovala iz Osmanije. Povedala je, da ve, da je mesto varnejše, ker je bilo tudi manj prizadeto v prejšnjih, manjših potresih na tem območju, ki je blizu ene od turških prelomnic. Njena mati je povedala, da so domačini po potresu ostali doma, ker so zaupali gradnji svojih domov. "Trenutno nimamo načrta," je dejala Ergenova in pojasnila, da se njena družina morda nikoli ne bo vrnila na svoj dom v Osmanijo. Njen bratranec je bil eden od mnogih ljudi, ki so umrli v luksuzni stavbi v bližnji Antakyi, po njenih besedah, enem najbolj odmevnih mest, ki so se porušila. "Ne vemo, kako dolgo bomo ostali," je dejala Ergenova. "Naša stavba je res poškodovana."