Predsednica parlamenta je glede podaljševanja nadzora na notranjih schengenskih mejah, ki ga med drugim Avstrija že osem let izvaja na meji s Slovenijo, poudarila, da je to skrb vzbujajoče. Razlog za zapiranje meja, za kar sta se v zadnjem času odločili tudi Nemčija na mejah s Poljsko in Češko ter Poljska na meji s Slovaško, pa vidi v tem, da zunanje meje ne delujejo ustrezno. "Če povem z drugimi besedami, če bi imeli ustrezen nadzor oziroma ustrezne postopke na zunanjih mejah, ne bi bilo potrebe po ponovnem uvajanju notranjih meja," je povedala.
Evropski parlament je sicer nedavno prekinil pogajanja s Svetom EU o predlogih uredbe o varnostnem preverjanju na zunanjih mejah Unije in uredbe o zbirki prstnih odtisov Eurodac, ki sta del pakta o migracijah in azilu. Za to so se poslanci odločili, ker se članice ne morejo dogovoriti o predlogu uredbe o kriznih situacijah, ki je prav tako del pakta. "Na to ne bi gledala kot na premor v pogajanjih o določenih aktih, ampak gre za to, da ne moremo nasloviti zgolj varnostnega vidika migracij, ne pa tudi azilnega," je dejala predsednica parlamenta.
Izrazila je upanje, da bodo države članice dogovor o uredbi o kriznih situacijah našle še ta ali prihodnji teden. "Treba je zagotoviti, da se v Svetu EU ne bo oblikovala manjšina, ki bi to blokirala," je poudarila, pri čemer ni želela izpostavljati posameznih držav članic. Optimistična je, ker svojim volivcem ne bi mogla pojasniti, da v celotnem mandatu niso mogli najti rešitve za soočanje z migracijami. Pri tem je spomnila, da so bile migracije pred volitvami leta 2019 glavna skrb evropskih volivcev, nove volitve pa so vse bližje. Potekale bodo med 6. in 9. junijem prihodnje leto.
Pričakuje težko predvolilno kampanjo
Malteška političarka iz vrst Evropske ljudske stranke (EPP), ki se bo tudi sama potegovala za tretji mandat evropske poslanke, pričakuje težko predvolilno kampanjo. Volivcem bo treba namreč pojasniti, kako jim je uspelo razrešiti krize in sprejeti tudi druge potrebne odločitve, na primer na področju podnebja. Glavno sporočilo pa mora biti, da so v središču teh odločitev ljudje.
Poudarila je, da politiki osrednjih političnih strank ne smejo ignorirati nevarnosti za vzpon skrajnežev, ampak se morajo zoperstaviti njihovi narativi. Poleg tega se morajo osredotočiti na tiste volivce, ki so jih izgubili, je povedala Metsola.
Po pričakovanjih predsednice parlamenta bo zahtevno tudi sestavljanje parlamentarne večine po volitvah, saj so že same politične skupine precej bolj razdrobljene, kot so bile pred leti. Včasih so bile v političnih skupinah tudi 40-članske delegacije iz ene nacionalne stranke, zdaj pa je v isti evropski politični skupini na primer več liberalnih strank iz ene članice, je pojasnila.
Politične skupine bodo tako potrebovale več časa za določitev svojih prioritet, vendar morajo to storiti do ustanovnega zasedanja parlamenta, ki bo 17. julija prihodnje leto. Nato bodo politične skupine po besedah predsednice sedle za skupno mizo in določile, kako naprej.
"Prepričana sem, da bo v prihodnjem mandatu dovolj poslancev, ki se bodo strinjali, da mora ta parlament še naprej kazati svojo moč. Poleg tega bo v svojih odločitvah zelo proevropski, konstruktiven in osredotočen na človeka," je dejala.
Prvi preizkus za novo parlamentarno večino bodo volitve novega predsednika oziroma predsednice Evropske komisije. Glede koncepta vodilnih kandidatov, v skladu s katerim bi predsednik komisije postal kandidat zmagovalne evropske politične stranke, je dejala, da je to dobra ideja, vendar pa so izkušnje iz preteklih volitev različne.
Nazadnje je predsednica postala Nemka Ursula von der Leyen, ki ni bila ena od vodilnih kandidatov. Na vprašanje, ali bi se moral predsednik prihodnje komisije pomeriti tudi na samih volitvah, je Metsola odgovorila, da bi bilo to dobro. Vendar pa je treba pri morebitnem vnovičnem imenovanju von der Leynove upoštevati tudi to, da trenutno zaseda položaj predsednice, je menila.
"Ni imela lahkega mandata. Če pomislite, čez kaj vse smo šli, mislim, da lahko pozdravimo dejstvo, da je prva ženska vodila Evropsko komisijo in opravila zelo dobro delo," je predsednica parlamenta povedala o prvem mandatu von der Leynove, ki tako kot Metsola prihaja iz vrst EPP.
KOMENTARJI (18)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.