'Mi smo generacija Z in pravimo: dovolj je, naša država ni naprodaj'

V središču Tirane se že 24 dni zapored zbirajo protestniki pod geslom Albanija ni naprodaj. Kar se je začelo kot upor proti luksuznemu resortu, je preraslo v največji val nezadovoljstva v Albaniji po padcu komunizma.

Protesti so izbruhnili, ko so gradbeni stroji začeli pripravljati teren v zaščitenem območju Zvërneca. Napetosti na območju predvidene gradnje so močno eskalirale, ko je zasebno varovanje na hitro postavilo ograjo in javnosti preprečilo dostop. Med protestom je izbruhnil kaos, ko so demonstranti skušali prebiti zaporo, varnostniki pa so nasilno odvlekli lokalnega lastnika zemljišča po skalnatem terenu. Dogajanje so zgroženo spremljale priče, dodatne polemike pa je sprožilo dejstvo, da policija kljub incidentu ni posredovala, navaja The Guardian.

Posebnost protestov je tudi njihova organizacija, saj gibanje nima jasnega političnega vodstva in ni neposredno povezano z opozicijskimi strankami.

V protestih sodelujejo tako mladi kot starejši, številni pa v Tirano prihajajo tudi iz tujine. Albanska diaspora, zlasti iz ZDA in zahodne Evrope, prihaja, da bi se pridružila valu nezadovoljstva. Kot piše Albanian Daily News, je eden od protestnikov množici včeraj napovedal nove shode in vrnitev albanske diaspore na proteste, načrtovane za 4. julij.

"Ta vlada nas ne predstavlja več. Predstavlja oligarhe in velike investitorje," je za tuje medije povedala ena izmed protestnic.

Jabolko spora je več kot štiri milijarde dolarjev vredna turistična investicija, ki predvideva gradnjo luksuznega kompleksa z okoli 10.000 sobami, vilami, marinami in spremljevalno infrastrukturo, poroča agencija Anadolu Ajansi.

Načrtovana pozidava zajema območje polotoka Zvërnec in del obale nasproti otoka Sazan. Ta je bil v času komunizma strogo varovana vojaška cona, danes pa velja za eno najbolj neokrnjenih območij albanske obale.

Po načrtih naj bi območje postalo luksuzna turistična destinacija za najbogatejše goste z vsega sveta. Premier Edi Rama resort vidi kot prelomno razvojno priložnost.

Megaprojekt je dobil zeleno luč po spremembi albanske zakonodaje, ki je omilila zaščito okoljsko občutljivih območij. Čeprav ni dokazov o neposredni vlogi Jareda Kushnerja pri teh spremembah, nasprotniki opozarjajo na netransparentnost projekta, saj naj bi bili vlagatelji skriti za zapleteno mrežo podjetij na Nizozemskem.

Rama je že večkrat naložbo označil za 'blagoslov' in poudaril, da bo investicija ustvarila nova delovna mesta ter državi pomagala postati "najprivlačnejša prestižna turistična destinacija v Sredozemlju". Dejal je tudi, da bo projekt "na koncu prinesel približno 25 odstotkov več dreves in zelenih površin".

Nasprotniki projekta opozarjajo, da ne gre za običajno gradbeno parcelo, temveč za ekološko izjemno občutljivo območje.

Območje Zvërneca velja za enega ekološko najobčutljivejših predelov Albanije. Naravni rezervat Pishë Poro–Narta obsega laguno, mokrišča, peščene sipine in gozdove, ki predstavljajo ključno postojanko na selitvenih poteh stotin redkih ptic ter življenjski prostor številnih ogroženih vrst. Okoljevarstveniki opozarjajo, da bi obsežna gradnja lahko povzročila nepopravljivo škodo.

Okoljevarstvenik Kostandin Xhaho opozarja: "Navsezadnje je Sazan zgodovinski spomenik. Imam prijatelje, ki so odraščali v teh stavbah, in tako otok kot Zvërnec sta pomembna habitata za flaminge, sredozemske medvedje tjulnje in glavate karete. Ideja o gradnji letovišča z 10.000 sobami na polotoku je sprožila nekaj, kar bi po mojem mnenju imenovali eksplozija."

Ornitologinja Ledi Selgjekaj, ki že leta spremlja stanje v laguni, je za The Guardian razložila, da so posledice posegov v naravo vidne že zdaj. "Ko se je začela gradnja novega letališča pri Vlori, smo začeli opažati, da so bili ekološki koridorji porušeni, šakali in drugi plenilci pa so v laguni napadali divje živali. Letališče bo, ko bo začelo obratovati, katastrofa. Če bodo ta letovišča odprta, bo to poljub smrti."

Dodatno ogorčenje javnosti je povzročila povezava projekta z družino ameriškega predsednika Donalda Trumpa.

Največ pozornosti sta deležna njegova hči Ivanka Trump in zet Jared Kushner, ki ju številni vidijo kot glavna investitorja, čeprav uradna lastniška struktura ostaja nepregledna.

Ivanka Trump je v nedavnem podkastu o projektu govorila z velikim navdušenjem. "Gre za čudovit polotok z laguno na eni strani in morjem na drugi. Projekt je ogromen," je dejala.

Prav ta izjava je med Albanci sprožila nov val jeze, saj so jo mnogi razumeli kot simbol arogantnega odnosa globalnega kapitala do lokalnega prostora.

Resort ni ustvaril jeze sam po sebi, temveč je zanetil dolgo tleče nezadovoljstvo. Mnogi Albanci opozarjajo na dolgotrajne težave: šibko zdravstvo, korupcijo, slabo javno upravo, pomanjkanje delovnih mest in množično izseljevanje mladih.

Eden izmed protestnikov je stanje povzel takole: "Minilo je že več kot 30 let, pa so naše bolnišnice še vedno grozne, naš izobraževalni sistem je zanič, ni služb in vsi odhajajo."

Protestniki od albanskih oblasti zahtevajo obsežne politične in zakonodajne spremembe. Med ključnimi zahtevami so razveljavitev sprememb zakonodaje, ki posegajo v zaščitena naravna območja in kulturno dediščino, preklic tako imenovanega gorskega paketa ter odprava pravnega okvira za strateške naložbe, za katere menijo, da omogoča netransparentno razprodajo državnih virov.

Poleg tega zahtevajo ustavno omejitev, ki bi posamezniku preprečila opravljanje funkcije predsednika vlade več kot dva mandata, volilno reformo ter spremembe pravil financiranja političnih strank. Zavzemajo se tudi za pripravo nove ustave, ki bi zagotavljala popolno enakost pred zakonom, njeno veljavnost pa bi morali potrditi državljani na referendumu. Med političnimi zahtevami izstopata še vzpostavitev nestrankarske prehodne tehnične vlade z jasnim 12-mesečnim mandatom ter takojšen odstop premierja Edija Rame in celotnega vladnega kabineta.

24-letna protestnica poudarja, da nasprotovanje projektu že zdavnaj presega zgolj spor zaradi investicije. "Želimo si novo Albanijo. Mi smo generacija Z in pravimo: dovolj je, naša država ni naprodaj," je povedala. Po njenih besedah protesti odražajo širše nezadovoljstvo zaradi korupcije, političnih elit in razprodaje države. Ob tem je bila kritična tako do premierja Edija Rame kot do opozicijskega voditelja Salija Berishe, saj meni, da projekt simbolizira "vse, kar je narobe z Albanijo".

Slogan "Ustavite diktaturo umazanega denarja" je postal eden najpogosteje slišanih na protestih.

Afrim Krasniqi, direktor Albanskega inštituta za politične študije, opozarja, da postaja odsotnost dialoga nevarna. "Zdi se, da vlada noče verjeti, da so vsi ti ljudje na ulicah proti njej. Ta odsotnost dialoga, pomanjkanje empatije, zavrnitev iskanja rešitve je nevarna."

Dogajanje budno spremlja tudi Evropska unija. Evropski parlament je v resoluciji podprl protestnike in albansko vlado pozval k ustavitvi gradnje v zaščitenih območjih.

Nekateri so ostro napadli tako imenovane "plenilske kapitaliste", ki naj bi izkoristili sporno zakonodajo za pospešeno odobravanje strateških naložb. Evropska unija Albanijo že dlje časa opozarja, da mora zakon razveljaviti, saj brez uskladitve okoljske zakonodaje pristopnih pogajanj ne bo mogoče zaključiti. Kljub kritikam premier Edi Rama vztraja pri načrtu razvoja Zvërneca in zagotavlja, da bo ta izveden na podlagi presoje vplivov na okolje v skladu s standardi EU.

Evropski diplomati opozarjajo, da bi lahko takšne prakse vplivale tudi na pristopna pogajanja Albanije z EU. To je za Ramo posebej občutljivo vprašanje, saj je članstvo v EU ena glavnih političnih obljub njegove vlade.

Kljub protestom naložba nima le nasprotnikov. Del prebivalcev v njej vidi zgodovinsko gospodarsko priložnost. Podjetniki v Vlori upajo na več turistov, več investicij in nova delovna mesta."Albanija mora odrasti. Izkoristiti mora to priložnost. Če tega ne bomo storili mi, bodo to storili Grki," je dejal eden od podpornikov projekta.

Prav to vprašanje danes razdvaja Albanijo: ali država potrebuje agresiven razvojni model luksuznega turizma ali zaščito naravne dediščine, ki je njena največja konkurenčna prednost?