Migranti prebili ograjo na meji, Poljska Belorusijo obtožila državnega terorizma

O dogodku je v torek zvečer poročala poljska tiskovna agencija PAP, sklicujoč se na lokalno radijsko postajo Bialystok. Radijska postaja Bialystok je tudi navedla besede neimenovane tiskovne predstavnice obmejnih organov, ki je potrdila, da sta bili v obeh primerih ograji na meji nasilno porušeni. Nekatere migrante so odpeljali v Belorusijo, drugim je uspelo pobegniti. Na beloruski strani ostaja več sto migrantov.

Beloruski obmejni organi so poleg tega po poročanju nemške tiskovne agencije dpa objavili fotografije več ljudi z okrvavljenimi glavami in rokami. Videti je bilo globoke ureznine na predelih rok, saj naj bi se ljudje poskušali prebiti čez žico, opremljeno z rezili. Šlo naj bi za pripadnike Kurdov, ki so jih že zdravstveno oskrbeli. Navedb beloruske strani davi še ni bilo mogoče preveriti, dodaja dpa. Beloruska državna propaganda poljskim varnostnim silam očita nasilno ravnanje do prosilcev za azil.

Poljska Belorusijo obtožuje državnega terorizma

Poljski premier Mateusz Morawiecki je v zvezi z migrantsko krizo na mejah svoje države in s tem EU Belorusijo obtožil državnega terorizma. Verjame, da gre tudi za tiho maščevanje beloruskega voditelja Aleksandra Lukašenka zaradi poljske podpore opoziciji v Belorusiji, je dejal ob obisku predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela.

"To, s čimer se soočamo, moramo biti jasni, je manifestacija državnega terorizma," je na skupni novinarski konferenci z Michelom v Varšavi dejal Morawiecki. Michel je potrdil, da je na mizi znova več možnih sankcij proti Belorusiji, države članice pa naj bi se o tem pogovorile v ponedeljek. "Pokazati moramo močno enotnost, da bi lahko imeli vpliv in končali, kar se dogaja, saj to ni sprejemljivo," je dodal.

Odprl je tudi vprašanje možnosti financiranja fizičnih pregrad na zunanji meji s strani EU. Kot je dejal, je glede na mnenje pravne službe Evropskega sveta to možno, odločitev o tem pa mora vendarle sprejeti Evropska komisija. To vprašanje, o katerem so voditelji držav članic že razpravljali, mora biti po njegovih besedah kmalu razrešeno.

Von der Leynova po srečanju z Bidnom napovedala nove sankcije proti Belorusiji

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je po srečanju z ameriškim predsednikom Joejem Bidnom v Beli hiši dejala, da sta se pogovarjala predvsem o perečih mednarodnih temah na čelu s pandemijo covida-19 in Belorusijo ter napovedala nove sankcije proti Minsku.

Srečanje z Bidnom je označila kot zelo produktivno. Po njunem doslej že petem srečanju v petih mesecih je dejala, da je položaj na meji med Belorusijo in Poljsko izziv za celotno EU. Poudarila je, da ne gre za migracijsko krizo, ampak za poskus avtoritarnega režima, da destabilizira demokratično sosedo, kar pa mu ne bo uspelo.

EU bo, kot je napovedala, prihodnji teden razširila sankcije proti Belorusiji, ne le proti predstavnikom režima, ampak tudi proti organizacijam. ZDA pa pripravljajo sankcije, ki bodo veljale od decembra. "Naše demokracije moramo zaščititi pred tovrstnimi ciničnimi geopolitičnimi pritiski," je dejala in ob tem dodala, da razmišljajo o možnosti uvedbe sankcij proti letalskim družbam, ki pomagajo pri tihotapljenju ljudi v Belorusijo in potem na mejo z EU.

Kot je dejala, razmišljajo tudi o sankcijah proti državam, ki so del umazanih aktivnosti Belorusije in so v stiku z državami, od koder migranti prihajajo. Na vprašanja o vlogi Rusije pri tej krizi pa ni odgovorila.

Nemška kanclerka Angela Merkel je poklicala Vladimirja Putina

Kanclerka Angela Merkel se je danes po telefonu pogovarjala z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, so sporočili iz njenega urada. "Telefonski klic je bil o trenutnih razmerah na belorusko-poljski meji. Kanclerka je ruskemu predsedniku poudarila, da je uporaba migrantov proti Evropski uniji s strani beloruskega režima nečloveška in nesprejemljiva," so zapisali v uradu. Prav tako je prosila ruskega predsednika, naj izkoristi svoj vpliv na režim v Minsku.

Morawiecki očita Putinu, da stoji za migrantskim valom iz Belorusije

Poljski premier Mateusz Morawiecki je v torek obtožil ruskega predsednika Vladimirja Putina, da je organiziral val migrantov, ki skušajo nezakonito vstopiti na Poljsko iz Belorusije. Prepričan je, da želi na ta način destabilizirati Evropsko unijo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Morawiecki je v torek obiskal obmejno območje, kjer se je srečal z mejnimi stražarji, vojaki in policijo. Že tedne se namreč ob meji med Poljsko in Belorusijo zbirajo migranti, ki so ostali tam ujeti. Evropska unija očita beloruskemu predsedniku Aleksandru Lukašenku, da v odgovor na sankcije EU namerno vabi migrante v Belorusijo pod pretvezo, da bodo tako lažje prišli v povezavo.

"Ta napad, ki ga izvaja Lukašenko, ima idejnega vodjo v Moskvi, idejni vodja je predsednik Putin," je v torek v parlamentu dejal poljski predsednik. Po njegovem se migrante izkorišča kot človeški ščit za destabilizacijo razmer na Poljskem in v EU. Nemčija je medtem danes pozvala EU k dodatnim sankcijam proti Belorusiji. "Lukašenko se mora zavedati, da njegovi izračuni ne delujejo," je sporočil nemški zunanji minister Heiko Maas. "Evropske unije se ne more izsiljevati," je dodal.

Poljska in Litva ter v manjši meri Latvija so tarča velikega migrantskega pritiska na svoji meji z Belorusijo, ki je obenem zunanja meja unije. Beloruske oblasti s predsednikom Aleksandrom Lukašenkom na čelu namreč že več mesecev namerno spodbujajo migrante predvsem iz nemirnih držav Bližnjega vzhoda, kot sta Irak in Afganistan, naj uporabijo Minsk kot tranzitno točko na njihovi poti v EU. Bruselj Minsku zato očita hibridno vojno kot odgovor na sankcije unije po lanskih spornih predsedniških volitvah. Minsk tovrstne obtožbe vztrajno zanika.

Ravno v torek zvečer naj bi večji skupini migrantov uspelo prebiti ograjo na meji med Poljsko in Belorusijo. Nekatere naj bi oblasti prepeljale nazaj v Belorusijo, več migrantom je uspelo pobegniti.

Belorusija očita Zahodu namerno spodbujanja migrantske krize

Beloruski zunanji minister Vladimir Makej je na obisku v Moskvi obtožil Evropsko unijo, da spodbuja migrantsko krizo na meji med Belorusijo in Poljsko, Minsk zato skuša najti z Rusijo skupen odgovor na krizo. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je govoril o protibeloruski kampanji Zahoda.

"Migrantsko krizo je spodbudila EU sama in države, ki mejijo na Belorusijo," je dejal Makej. Belorusija zato upa na skupno podporo Rusije, med drugim skupni odgovor na neprijazna dejanja proti naši državi", je dodal.

Lavrov je medtem obtožil Zahod protibeloruske kampanje, ki so jo organizirali ZDA in evropski zavezniki, skupaj z mednarodnimi organizacijami, kot so ZN in Svet Evrope. Po njegovem prepričanju se Moskva in Minsk učinkovito borita proti temu in Moskva skupaj z Belorusijo usklajuje pristop.

Obrambni ministrstvi obeh držav sta medtem sporočili, da sta območje beloruskega zračnega prostora v okviru patrulje preletela dva ruska bombnika Tu-22M3. Kot so pojasnili v Minsku, se je Belorusija odločila okrepiti prisotnost letalskih sil ob svojih zahodnih in severozahodnih mejah.

Borrell opozarja, da se na meji z Belorusijo dogaja politična in humanitarna kriza

Evropska unija je vključena v diplomatska prizadevanja z državami, od koder prihajajo migranti prek Belorusije na mejo z unijo, je v Evropskem parlamentu v Bruslju danes dejal visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell. Pri tem je opozoril, da ne gre samo za politično, ampak tudi za humanitarno krizo, s katero se bomo morali soočiti.

Borrell je nastopil v razpravi o zaostrovanju humanitarne krize ob meji z Belorusijo, ki je bila sklicana spričo pereče situacije z migranti v minulih dneh. Uvodoma je spomnil na zadnje podobe z množico migrantov na meji z Belorusijo, ki so jih oborožene beloruske sile pospremile do meje z EU s ciljem spuščanja v unijo. "Te podobe so zagotovo šokantne in situacija se lahko še poslabša," je dejal Borrell.

Po njegovem je jasno, da beloruske oblasti uporabljajo ljudi kot orodje v politične namene. "Dali so jim lažna pričakovanja in jih spravili v izjemno ranljiv položaj," je povedal. Po doseženem dogovoru o zamrznitvi letov iz Iraka v Belorusijo to poletje se situacija od konca oktobra poslabšuje, je še opozoril Borrell. Mnoga letališča na Bližnjem vzhodu se uporabljajo kot vozlišče za prevoz ljudi iz Sirije, Iraka, Jordanije, Libanona in drugih držav v belorusko prestolnico Minsk. Istanbul v Turčiji ostaja eno glavnih tranzitnih vozlišč za te migrante.

Kot je pri tem dejal Borrell, je EU vključena v diplomatske stike z državami izvora pri sodelovanju in obveščanju, da bi ustavili val migrantov. Evropska diplomatska služba je v stiku s 13 državami, vendar pa bo treba, kot je pojasnil, to sodelovanje še razširiti. Ob tem spremljajo tudi morebitne nove poti in nove letalske povezave ter razvoj v več kot 20 državah, od koder bi lahko prišli migranti.

Podpredsednik Evropske komisije Margaritis Schinas bo v prihodnjih dneh obiskal nekatere države na Bližnjem vzhodu. Med drugim naj bi odpotoval v Abu Dabi, Bejrut, Bagdad in Erbil, kasneje pa tudi v Ankaro, je poslancem pojasnil Borrell.

EU tudi razmišlja o sprejetju novega, petega svežnja sankcij proti beloruskemu režimu, ki bo zajel odgovorne, ki prispevajo k trenutni krizi na zunanji meji EU. O sankcijah bodo po Borrellovih besedah v ponedeljek razpravljali zunanji ministri EU.

"Opravka imamo tudi s humanitarno krizo"

Vendar pa imamo ob politični krizi hkrati opravka tudi s humanitarno krizo, s katero se bo treba soočiti, je še dejal Borrell in opozoril, da humanitarne organizacije ne morejo doseči migrantov ne na evropski ne na beloruski strani meje. "Mobilizirati moramo vse naše vire, da se soočimo s to situacijo z vseh vidikov - humanitarnega, geopolitičnega in migracijskega," je še dejal Borrell.

Evropski poslanci so v razpravi poudarili, da se mora EU enotno odzvati na nečloveško instrumentalizacijo migrantov s strani beloruskega režima. Odločno so obsodili taktiko usmerjanja migracijskih tokov na zunanje meje EU in zaostrovanje razmer s sosednjimi državami, zlasti Poljsko, kot maščevanje za sankcije unije, so sporočili iz Evropskega parlamenta.

Več poslancev je tudi izrazilo zaskrbljenost zaradi slabšanja humanitarnih razmer na poljsko-beloruski meji, saj so ljudje, ki so tam ujeti, izpostavljeni zimskim vremenskim pogojem. Poljske oblasti so pozvali, naj prenehajo z agresivnim vračanjem migrantov nazaj v Belorusijo in sprejmejo pomoč agencij EU pri obvladovanju humanitarnih razmer, pri čemer so obžalovali, da je bila ta podpora doslej zavrnjena.

Nekateri poslanci so se zavzeli za to, naj se evropska sredstva uporabijo za gradnjo ograje za zaščito zunanjih meja EU pred nezakonitimi prehodi in hibridnimi napadi. Pozvali so tudi k dodatnim sankcijam proti Belorusiji, pri čemer so poudarili vlogo Rusije v sedanji krizi in pozvali k dialogu z Moskvo, da bi našli rešitve.