Politične izjave in ravnanja Vučića v zadnjih dneh in tednih so po oceni Milanovića v popolnem nasprotju s cilji procesa Brdo-Brioni, slabšajo meddržavne odnose ter ogrožajo mir in stabilnost v jugovzhodni Evropi. V takšnih okoliščinah zato po njegovem mnenju ni pogojev in prihod Vučića na Hrvaško ni mogoč, so navedli v njegovem uradu.
Hrvaški predsednik se je kot sopredsedujoči procesu Brdo-Brioni zato odločil odpovedati načrtovano srečanje na Brionih. O tem je obvestil tudi voditelje držav, ki bi se morali udeležiti vrha.
Naslednje srečanje bo potekalo, ko bodo za to izpolnjeni pogoji, po posvetu med Milanovićem in predsednico Natašo Pirc Musar, ki prav tako sopredseduje procesu, so sporočili v Zagrebu.
Vučić je sredi meseca dejal, da ima Srbija rakete zrak-zemlja, ki da lahko zadenejo cilje na razdalji do 400 kilometrov. Poudaril je, da Srbija ne namerava nikogar napasti, a izrazil bojazen, da bi bila sama v prihodnosti lahko tarča napada s strani Hrvaške, Albanije in Kosova. Do Zagreba je bil znova kritičen tudi zaradi skupne izjave o krepitvi obrambnega sodelovanja, ki so jo lani podpisale Hrvaška, Albanija in Kosovo.
Vučić: 'Lahko bi povabil svoje prijatelje iz Prištine, Tirane'
Na odločitev hrvaškega predsednika pa se je danes odzval z besedami, da mu je bolj kot udeležba na srečanju pobude Brdo-Brioni pomembno položiti rože v Jasenovcu, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug.
"Glede moje prisotnosti na Brionih popolnoma podpiram Zorana Milanovića, ima popolnoma prav, tja ne spadam," je med drugim dejal Vučić. Kot je dodal, Milanoviću zaradi njega ne bi bilo treba odpovedati srečanja.
"Lahko bi povabil svoje prijatelje iz Prištine, Tirane in od koder koli želi, saj jim zagotovo ne bi kvaril ali motil tistega idiličnega vzdušja," je dejal. Dodal je še, da Zagrebu, kar zadeva Srbijo, "ni treba skrbeti".
"Ohranili bomo mir in Hrvaška ne bi smela čutiti nobene nevarnosti s strani Srbije, vendar nam ne bodo zaprli ust in nam ne bodo narekovali, kaj naj govorimo," je dejal srbski predsednik, poroča Tanjug.
Proces Brdo-Brioni sta z namenom krepitve medsebojnega sodelovanja in pospeševanja evropske integracije držav jugovzhodne Evrope leta 2010 vzpostavili Slovenija in Hrvaška. Članice so tudi Albanija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Severna Makedonija in Kosovo.
Srečanja v okviru pobude so od leta 2013 potekala vsako leto. Približno polovico jih je gostila Slovenija. Zadnji vrh pobude je bil oktobra lani v Albaniji.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.