Tujina

Milijarde za Zahodni Balkan. Kaj pa odprta evropska vrata?

Ljubljana, 06. 10. 2021 06.59 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 9 min
Avtor
Natalija Švab
Komentarji
262

Voditelji držav članic EU in Zahodnega Balkana so na Brdu v okviru vrha EU-Zahodni Balkan razpravljali o tem, kako ta del Evrope čim prej priključiti EU. Toda kljub številnim spodbudnim besedam, ki jih je iz Bruslja slišati tudi v luči dejstva, da skušajo tja vpliv širiti Rusija, Kitajska in celo Turčija, evropska vrata za Albanijo, BiH, Srbijo, Severno Makedonijo, Črno goro in Kosovo niti po današnji razpravi niso bistveno bolj odprta. Ni namreč jasne časovnice, čeprav je bilo poudarjeno, da je cilj širitev, EU pa regiji obljublja finančno pomoč, toda tam potrpljenja vse bolj zmanjkuje.

Več videovsebin
  • Iz 24UR ZVEČER: Vrh EU-Zahodni Balkan
    02:23
    Iz 24UR ZVEČER: Vrh EU-Zahodni Balkan
  • Iz 24UR: Približevanje Zahodnega Balkana EU
    03:17
    Iz 24UR: Približevanje Zahodnega Balkana EU
  • Iz 24UR: Strogi varnostni ukrepi
    01:35
    Iz 24UR: Strogi varnostni ukrepi
  • Iz 24UR: Logistične zamude
    01:04
    Iz 24UR: Logistične zamude
  • Iz 24UR: Vrh EU-Zahodni Balkan
    01:10
    Iz 24UR: Vrh EU-Zahodni Balkan
  • Iz SVETA: Vrh EU-Zahodni Balkan
    05:20
    Iz SVETA: Vrh EU-Zahodni Balkan

Da želi EU danes Zahodnemu Balkanu posredovati jasno sporočilo, da regija sodi v unijo in smo ena evropska družina, je ob prihodu na vrh poudarila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen

Predsednik Evropskega sveta Charles Michel, ki je prav tako izpostavil evropsko perspektivo Zahodnega Balkana, pa je države v regiji pozval k nujnosti nadaljevanja reform, pri čemer je še posebej izpostavil vladavino prava in svobodo medijev.

Voditelji držav Zahodnega Balkana so bili ob prihodu na vrh precej redkobesedni, se je pa kosovski premier Albin Kurti obregnil ob počasno reševanje vprašanja vizumske liberalizacije.

Na tiskovni konferenci po dogodku, je Michel poudaril strateški pomen Zahodnega Balkana za EU, izpostavil pa je, da se bo v prihodnjih mesecih okrepilo delo za skupne vrednote, med drugim želijo okrepiti reforme in vladavino prava, saj je to pomembno predvsem za državljane teh držav, še posebej v luči dejstva, da namerava EU državam zagotoviti ogromno sredstev. "Okrepiti želimo vidnost Evrope v teh državah, da bodo ljudje lahko videli, kaj so koristi povezave," je dejal. Doseči pa želijo tudi blažitev napetosti v teh državah. 

Von der LEynova je naprej pohvalila slovensko organizacijo dogodka. Ponovila je jasno sporočilo, da je Balkan del iste Evrope kot EU. "Unija ni popolna brez Zahodnega Balkana. Ne sme biti dvoma, da je naš cilj širitev. Je pa v središču našega sodelovanja finančna pomoč regiji," je poudarila. Zavzela se je za razvoj skupnega regionalnega trga, ki naj bi bil za regijo pomemben prav toliko kot evropski enotni trg. 

Dejala je, da razume naveličanost ljudi. "Toda veliko se je že spremenilo, pomembno je hoditi v pravi smeri," je dejala in dodala, da reforme še niso povsem dosežene. "Mora pa svoje delo opraviti tudi EU," je dejala in povedala, da EU intenzivno dela na tem, kako med drugim rešiti bilateralne težave Bolgarije in Severne Makedonije. Poudarila je, da je optimistična, da bodo težave rešene. 

Ko gre za odnos Zahodnega Balkana in EU pa je ocenila tudi, da je EU s sredstvi za okrevanje in cepivi dokazala, da je najbolj zanesljiv partner, nov finančni paket pa bo vplival na izboljšave v regiji. Napovedala je tudi znižanje cen 'roaminga', program za inovacije in dejala, da bila tudi rešitev spora med Srbijo in Albanijo zaradi vpletenosti oznak simbolov v regijo. "Premakniti se želimo naprej," je poudarila in dodala, da je veliko držav, tudi bolj skeptične, izrazilo podporo širitvi.  

Premier Janez Janša se je Von der Leynovi zahvalil za delo na konkretnih vprašanjih. Ocenil je, da je po srečanju v Solunu, kjer se je regiji obljubilo članstvo v EU, tokratni vrh prelomni dogodek. Menil je, da se Zahodni Balkan le vrača, kamor ga je postavila odločitev iz Soluna. "V deklaraciji, ki je bila sprejeta, je veliko odločitev, ki so dobre za ljudi." Slovenija je sicer želela v dokument vključiti tudi časovnico, ki je zdaj ni, je pa ocenil, da je prihodnje desetletje čas, ko naj bi se perspektiva članstva uresničila v največji meri. Ocenil je, da se je v zadnjih letih izgubila razlika med evropsko perspektivo in širitvijo, zato je pomembno, da se to vključi. Janša je tudi opozoril, da je na Zahodnem Balkanu veliko dvostranskih odprtih vprašanj in je tudi zaradi tega potreben evropski okvir. Izrazil je skrb, da bi se sicer "ponovile stvari iz zgodovine, ki jih nihče ne želi".

Na tiskovni konferenci so odprli tudi vprašanje STA - tudi v luči, da je spoštovanje vrednost EU ena od zahtev širitve, pa tudi, kaj bo na to temo storila Evropska komisija. Janša je na vprašanje, kdaj bo denar izplačan, rekel, da bo denar izplačan na dan, ko bo direktor podpisal pogodbo, dejal je, da se bo z novim direktorjem situacija hitro rešila. Michel pa je dodal, da je svoboda medijev pomembna in obstaja nekaj mehanizmov za varovanje spoštovanja vladavine prava. Von der Leynova je dejala, da je EK večkrat izrazila zaskrbljenost, saj je financiranje pomembno za delovanje STA, vlado so tudi opozorili na njene obveznosti: "Kaže se potreba po evropski zakonodaji, ki sem jo izpostavila že v govoru o stanju v EU. Medijev ne moremo obravnavati kot drugih podjetij." Janša sicer vztraja, da je vprašanje STA "politična igra, s katero se obremenjuje ljudi, ki imajo bistveno bolj pomembno delo". Ko gre za vladavino prava, je dejal, da bo Slovenija vztrajala, da nove članice zagotovijo, da pred volitvami ne bodo zapirali političnih nasprotnikov, da se na njihovih televizijah ne bo grozilo s smrtjo in v njihovih sodnih sistemih kazni ne bodo izrekali ljudje, ki so drastično kršili pravice ali izrekali smrtne kazni v prejšnjem sistemu. 

Z vrhom EU in Zahodnega Balkana, osrednjim dogodkom slovenskega predsedovanja Svetu EU, se bodo sklenile dvodnevne razprave voditeljev na Brdu. Policija sicer tudi danes pričakuje proteste nasprotnikov vladnih ukrepov za omejitev covida.

"Moje sporočilo je jasno: imamo skupno evropsko prihodnost," je sicer že pred dnevi na tridnevni turneji po Zahodnem Balkanu, ki jo je začela v albanski prestolnici Tirani, poudarjala von der Leyenova. 

Obljubila je, da bo prihodnost temeljila na skupnemu premagovanju covida-19, na strateškem vlaganju in na zagotavljanju priložnosti mladim. Poleg tega je izrazila polno podporo začetku pristopnih pogajanj med Evropsko unijo ter Albanijo in Severno Makedonijo, kar je precej pereča tema.

Ursula von der Leyen na obisku v Albaniji
Ursula von der Leyen na obisku v Albaniji FOTO: AP

Toda države Zahodnega Balkana bi rade več. Albanski premier Edi Rama, ki nikoli ne skopari s slikovitimi opisi situacije, je proces približevanja Albanije in Severne Makedonije z EU primerjal s poroko, na katero ni bilo nikoli svatov. "Zdaj pa se ne pripravljamo na poroko, temveč na ljubezensko izjavo, saj je poroka v rokah svatov," je dodal, ko je ocenil, da pobuda Odprti Balkan "pomaga šepavemu psu čez oviro", prav tako pa je mehanizem za zagon in napredek berlinskega procesa.

Še mnogo bolj neposreden je bil pred kratkim v okviru Blejskega strateškega foruma srbski predsednik Aleksandar Vučić, ki je povedal, da zanimanje za EU upada – čeprav je EU najboljši kraj na svetu glede na kakovost življenja, je namreč premalo storjeno za rast: "Pred 20 leti je EU predstavljala 20 odstotkov BDP, danes je to 10 odstotkov in se še manjša. Kaj bomo storili? Bo zelena strategija dovolj? Mislim, da ne. Smo zaščiteni pred Kitajsko? Odgovora na to nisem slišal. Angela Merkel odhaja. Ne bomo imeli več močnega nemškega kanclerja. Kdo bo torej ukrepal, ko bo treba? Vsi, ne samo Srbija, ki čakamo pristop, smo bili nekoč glede tega zelo entuziastični, zdaj pa nismo več. Našli smo svoje vire rasti in še naprej se bomo trudili. Ustvarili smo svoje mehanizme."  "Hočemo videti, kaj bo naša prihodnost. Severna Makedonija je celo spremenila ime, pa ni dobila ničesar v zameno," je bil jasen Vučić. 

Vrh EU-Zahodni Balkan
Vrh EU-Zahodni Balkan FOTO: AP

Toda v družini 27 članic ni enotnosti ne glede hitrosti ne glede nujnosti širitve. Zlasti zahodne članice v povezavo ne želijo uvažati novih problemov, in to kljub vse večji realni grožnji, da bodo vakuum v nestabilni regiji politično in gospodarsko spretno zavzele Rusija, Kitajska in tudi Turčija.

EU z obotavljanjem glede Balkana sicer tja kar sama vabi tiste, ki ne delijo njenih vrednot, kar bi se lahko brez preboja sprevrglo v veliko strateško napako. 

Države so medtem na zelo različnih stopnjah približevanja: nekatere so že zaprle nekaj pogajalskih poglavij, druge nimajo še niti brezvizumskega režima. Izstopa pa torej že omenjena Severna Makedonija, ki je celo spremenila ime in izpolnila številne zahteve, a ji začetek pristopnih pogajanj onemogočata tako Francija kot Bolgarija.

Tamkajšnje nezadovoljstvo je zato seveda veliko. Menduh Kajoli, lastnik antikvariata, je tujim medijem povedal, da "od Evropske unije ni nič": "Naj Bog vrne stvari v stanje, v kakršnem so bile prej v Jugoslaviji, v času nekdanjega predsednika Josipa Broza Tita." Predrag Tasić, upokojeni sodnik, je prav tako izrazil naveličanost: "Ne moremo prositi, ne moremo stati v avli Evropske unije, ko smo kulturno in geografsko evropski." "Vsako nadaljevanje blokade hrani in spodbuja retrogradne sile, ki nasprotujejo evropski enotnosti in vrednotam," pa je jasen Zoran Zaev, predsednik Severne Makedonije.

Slovenija je evropsko perspektivo Zahodnega Balkana postavila visoko na agendo svojega predsedovanja Svetu Evropske unije. Med drugim je želela v izjavo z današnjega vrha vključiti konkretnejšo časovnico, in referenco na odpravljanje komunistične dediščine, vendar v osnutku, o katerem so se uskladili v začetku tedna, teh predlogov nato ni bilo.

EU Zahodnemu Balkanu obljublja denar.
EU Zahodnemu Balkanu obljublja denar. FOTO: Shutterstock

Neenotna Unija, ki sicer noče uvažati težav, a hkrati noče naraščanja napetosti na Balkanu, tako zdaj poskuša še s finančnim korenčkom. V prihodnjih sedmih letih namerava regiji zagotoviti ogromno finančno podporo. 

Ekonomski in naložbeni načrt (EIP) v višini 30 milijard evrov naj bi regiji sporočil, da je EU glavni politični, gospodarski in trgovinski partner Zahodnega Balkana. 

EU bo z desetimi vodilnimi naložbami zagotovila devet milijard evrov nepovratnih sredstev. Na ta način želi EIP spodbuditi dolgoročno okrevanje gospodarstva, pospešiti zeleni in digitalni prehod, podpreti regionalno sodelovanje in spodbujati zbliževanje z EU. 

EIP bo prispeval tudi k privabljanju javnih in zasebnih naložb, podprtih z Jamstvenim instrumentom Zahodnega Balkana, ki ima potencial za mobilizacijo 20 milijard evrov.

Naložbe EIP naj bi bile gonilo pozitivnih sprememb na Zahodnem Balkanu, ocenjujejo v Bruslju. Podpora EU je zato vezana na napredek na področju pravne države, družbeno-ekonomskih reform ter spoštovanja evropskih vrednot, pravil in standardov.

A prej ali slej bo treba storiti kaj bolj konkretnega, v zapisu za Politico poudarjajo poznavalci razmer – Catherine Ashton, ki je bila visoka predstavnica EU za zunanje zadeve, Misha Glenny, nekdanji dopisnik BBC in strokovnjak za Balkan, Mark Medish, ki je bil član sveta za nacionalno varnost pri Clintonovi administraciji,  Aleksander Rondos, nekoč član grške vlade, in Ivan Vejvoda, nekdanji izvršni direktor Balkanskega sklada za demokracijo.

Kot spominjajo, so bile krvave balkanske vojne v devetdesetih letih, ki jih je sprožil razpad Jugoslavije, oster opomin na nevarnosti nacionalizma in tribalizma. Prav podobe beguncev so skupaj s podobami porušenega Sarajeva, kjer so malo pred tem leta 1984 potekale zimske olimpijske igre, so pomagale spodbuditi politično voljo v Evropi in tem državam tlakovati pot do članstva v EU. Tudi ZDA so bile močan partner pri tem usklajenem zahodnem angažmaju.

Srbiji, Bosni, Črni gori, Kosovu, Albaniji in Severni Makedoniji je bila ponujena trdna evropska perspektiva. Potem pa se je začela "evropska širitvena utrjenost", izpostavljajo. Stališča v EU so se začela spreminjati, EU je dala prednost spopadom s krizami, prav tako pa so bile države Zahodnega Balkana – ene bolj, druge manj – počasne pri reformah, boju proti korupciji in drugih izzivih, kar je še povečalo evropsko previdnost, medtem ko sta se zaradi vzporednega dogajanja po Evropi hkrati krepila odklonilni odnos do priseljencev in fiskalni konservativizem, idejo skupne Evrope pa je zamajal še brexit. 

"Toda tudi ta širša politična vprašanja ne bi smela pomeniti odmika od danih zavez, ki so določile pot in cilj Zahodnega Balkana. To je bila obljuba miru in varnosti, zagotovilo širše Evrope, ki temelji na vrednotah in idealih, ki jih je podala EU in so jih podprle ZDA," poudarjajo. 

Menijo, da je na kocki ogromno, saj je alternativa nazadovanje proti razdeljeni Evropi, obkroženi s silami, ki ne delijo njenih vrednot. Puščanje Zahodnega Balkana v trajnem mračnem pasu na robu Evrope pa bi bil strateški poraz in temu se je treba izogniti. 

  • Kou Kou
  • Kou Kou
  • Kou Kou
  • Kou Kou
  • Kou Kou
  • Kou Kou
  • Kou Kou

KOMENTARJI (262)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

MladInPerspektiven
07. 10. 2021 13.48
Mene zanima ali kdo ve če to drži da so poslali Albansko delegacijo med protestnike??? Če to drži mi nekaj ne da mira...kaj pa če so to naredili namerno .....da bi jih malo protestniki zaujčkali v vozilih....
BalalajkaGTI
07. 10. 2021 12.06
+0
Sam se čakam od janeza... Da izjavi... Da so komunisti nemce napadli...
BalalajkaGTI
07. 10. 2021 11.04
+0
Kdaj bodo HiSense... GSM aparati v sloveniji... Za božjo voljo... Saj je HiSense kupil gorenje...
BalalajkaGTI
07. 10. 2021 11.04
-1
BalalajkaGTI
07. 10. 2021 11.05
-1
Nemorete slišati .. ko nekdo prdne... Kar je zelo pomembno pri širjenju korone?
mackon08
07. 10. 2021 11.02
+1
Pravilno da se EU širi samo te držav elahko pridejo na vrsto leta 3000 nič prej.
podalpski
07. 10. 2021 10.48
+1
za srbijo je stran vržen vsak cent ona se obrača k rusiji, kitajski in izigrava €u kod venomer..
ibro2
07. 10. 2021 10.47
+2
Priimk ze precej pokaze von der laznjivka
štof
07. 10. 2021 10.41
+2
Namesto miljard naj jim pošlejo nekaj tisoč BMW-ejev, črnih seveda, pa kak AUDI, pa bojo velik bolj veseli
MeireMetran
07. 10. 2021 10.36
+2
Vize za Albance , Kosovarje in vse preštet..
My name
07. 10. 2021 10.31
+0
EU ...QR propustnice, PTC potrdila , zavarovana območja z kordoni policajev, evo to je ta naša opevana EU....
BalalajkaGTI
07. 10. 2021 10.22
-2
Lar se pa tiče izjave čelavwga... Mah niča... A ni dovolj da ste mučili partizane.. ko so bili stari 80 let.. z razpadom jugoslavije?
BalalajkaGTI
07. 10. 2021 10.23
-2
En let na oblasti... Pa SVE JE NAŠE...sam paste da vas nav zgodovina tepla...
BalalajkaGTI
07. 10. 2021 10.20
-1
Evo tkole... Kar se tiče Vanderlajnove.. v sloveniji je na hektar pridelano cca 3 do 5 ton pšenice... Na Hrvaškem v slavoniji 12 ton.. v vojvodini 16 ton..
BalalajkaGTI
07. 10. 2021 10.20
-2
BalalajkaGTI
07. 10. 2021 10.21
-1
Kr en tam dol
07. 10. 2021 10.05
-1
To je bil vrh dna
SDS_je_poden
07. 10. 2021 10.01
+3
Skratka brezvezen vrh. Dobro so jedli, pili, klepetali..... dogovorili se niso nič. Podpisali so deklaracijo, ki ne pomeni nič. Nič od nič. To je ta blazno uspešen vrh, kot ga predstavlja vlada?
dartford
07. 10. 2021 09.40
+5
Širitev EU bi bila napaka, kot je bila napaka, da so vzeli v EU Romunijo in Bolgarijo. V zahodnem balkanu bo še pokalo in tega v EU res ne rabmo.
krucyfix
07. 10. 2021 10.05
+0
Kdo je nor da bo širil? Potem bi bili sčasoma vzhodni postsocialistični fašistoidni diktatorčki že v večini in bi šlo vse skup v maloro! Ni čudno da Janez zagovarja širitev, ker je eden izmed njih!
Smartbtm
07. 10. 2021 09.15
+2
denar se tako printa, da se kar kadi...enostavno je printat denar 24ur na dan, kaj pa posledice? Potem bodo pa mladi nasrkali....
cEstMoi
07. 10. 2021 09.12
+5
Naložbe v jahte, vile, narkokartele, orožje in priliznike.
cEstMoi
07. 10. 2021 09.10
+3
Morajo se z Rusi najprej zmeniti.
patria
07. 10. 2021 08.50
+4
Je pa lepo pogledati kako vsi vzorno nosijo maske in pazijo na distanco.
MUNGATUMBA
07. 10. 2021 09.57
-1
Novorazodetje
07. 10. 2021 08.24
+7
Miljarde za Balkan? Politiki si že v mislih polnijo žepe....
sinhron
07. 10. 2021 08.13
+8
Izjalovila in izpela se je osnovna ideja Janše , da doseže časovnico priključevanja posameznih držav vzhodnega Balkana v EU . Ne razume , da morajo vse države narediti domače naloge od reform do mejnih vprašanj , da se ne ponovi napaka s HRVAŠKO ! Edino kar je bilo dobro in pozitivno je bila menda hrana .
krucyfix
07. 10. 2021 10.06
-1
Tudi Slovenija z Janezom na čelu je napaka.