Svarila pred poskusi delitve BiH in poziv k premisleku o sankcijah

Da je treba premisliti tudi o možnosti sankcij proti odgovornim za spodkopavanje državnih struktur v BiH in vezi države z EU ter podžiganje sovraštva, je po zasedanju dejal vodja nemške diplomacije Heiko Maas.

EU je okvir za sankcije za nekooperativne voditelje v BiH sprejela marca 2011. Gre za prepoved potovanja v EU ali zamrznitev premoženja za ljudi, ki bi škodovali ozemeljski celovitosti BiH. Doslej jih Unija še ni uporabila.

Pred zasedanjem se je omenjala možnost, da ministri pozovejo k pripravi nabora možnosti za pritisk na tiste akterje v BiH, ki so odgovorni za razdvajajočo retoriko in spodkopavanje ozemeljske celovitosti države. Ali je bila ta odločitev sprejeta, za zdaj ni jasno.

"Vsakršen poskus delitve države bi ustvaril težave"

Borrell pa je po zasedanju vnovič izrazil močno zaskrbljenost zaradi razmer v BiH, kjer po oceni novega visokega predstavnika mednarodne skupnosti v tej državi Christiana Schmidta mir in stabilnost že vse od vojne nista bila tako ogrožena.

BiH je enotna, združena in suverena država, tamkajšnji voditelji morajo znova vzpostaviti dialog, spoštovati državne institucije in si prizadevati za izvedbo ključnih reform, je danes pozval visoki zunanjepolitični predstavnik Unije.

Vsakršen poskus delitve države bi ustvaril težave, zato se je temu treba izogniti, je odgovoril na vprašanje o možnosti novega konflikta v regiji, na kar opozarjajo nekateri vodilni predstavniki držav na Zahodnem Balkanu. "Ne kličimo slabega vremena," je še dejal.

The Times: EU razdeljena glede ukrepanja proti Dodiku in Republiki Srbski

O bruseljski razdeljenosti glede ukrepanja zoper Dodikove poteze se je še pred vrhom razpisal britanski časnik The Times.

Časnik piše, da potekajo diplomatski napori, da bi EU sledila ZDA in Veliki Britaniji pri uvedbi sankcij proti Miloradu Dodiku in Republiki Srbski. Washington naj bi pospešeno pripravljal ukrepe proti oblastem v Banjaluki. Po neuradnih informacijah časnika naj bi uvedbi sankcij nasprotoval Borrell, medtem ko se Nemčija zavzema za poenotenje stališč z ZDA in Veliko Britanijo. Posebni odposlanec ameriškega State Departmenta Gabriel Escobar se je že prejšnji mesec sestal z nekaterimi evropskimi predstavniki in se z njimi usklajeval o odgovoru na poskuse destabilizacije BiH. 

Ministri članic zveze Nato se bodo 30. novembra sestali v Rigi, kjer naj bi preučili tudi načrte o napotitvi novih "stabilizacijskih sil" v Bosno in Hercegovino, piše britanski časnik, ki navaja tudi izjavo nemškega ministra za zunanje zadeve Maasa: "Ne moremo sprejeti nadaljevanja neodgovorne politike, ne da bi se odzvali. Republika Srbska nadaljuje uničevanje Bosne in Hercegovine kot države."

The Times tudi piše, da so vse ostrejši odzivi in pritiski mednarodne skupnosti Dodika prisilili, da je odložil načrte o umiku vojakov srbske narodnosti iz skupnih oboroženih sil BiH, vendar dodaja, da predstavnik bosanskih Srbov še ni odstopil od svojih načrtov. Dodik sicer že dalj časa zaostruje svojo politično retoriko, tudi z zanikanjem genocida v Srebrenici, čeprav je bil pred leti, ko simpatij do njega ni skrivala niti mednarodna skupnost, prav on eden tistih, ki so govorili, da je genocid v Srebrenici neizpodbitno pravno dejstvo.

Spomnimo, v začetku novembra se je Milorad Dodik v Ljubljani na nenapovedanem sestanku sestal tudi s premierjem Janezom Janšo. Govorila naj bi o razmerah v BiH. Podrobnosti pogovorov niso znane, prav tako ne vsebina pogovora med Dodikom in madžarskih premierjem Viktorjem Orbanom. Nekateri bosanski mediji so Dodikova srečanja z nekaterimi voditelji držav EU označili za "diplomatsko-desničarsko ofenzivo".

Zavzemanje za čimprejšnji premik v širitvenem procesu

O BiH so ministri danes govorili v okviru širše razprave o Zahodnem Balkanu. Borrell je ob tem vnovič pozval tudi k začetku pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo do konca tega leta, Srbijo in Kosovo pa k nadaljevanju dialoga z novim srečanjem voditeljev prav tako do konca tega leta.

Na dnevnem redu zasedanja zunanjih ministrov v Bruslju je Slovenijo zastopal državni sekretar na zunanjem ministrstvu, Stanislav Raščan. Ta je po navedbah ministrstva opozoril na prizadevanja Slovenije kot predsedujoče Svetu EU za čimprejšnji premik v širitvenem procesu z deblokado začetka pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo.

Ob tem je poudaril, da je širitev geopolitično vprašanje in preizkus verodostojnosti EU, izpostavil je pomen uresničevanja zavez iz izjave z Brda, izrazil zaskrbljenost nad poglabljanjem krize v BiH ter zagotovil polno podporo prizadevanjem za izvedbo reform in napredka države na poti v EU.

Glede dialoga med Beogradom in Prištino pa je Raščan poudaril, da se mora nadaljevati ne glede na politična dogajanja v obeh državah, in izrazil slovensko podporo delu posebnega predstavnika EU za dialog in druga vprašanja v regiji Miroslavu Lajčaku.