Mineva 30 let od začetka obleganja Sarajeva: 'Nikoli ne bomo izgubili upanja'

Sarajevo danes obeležuje 30 let od začetka obleganja mesta, ki je trajalo natanko 1452 dni in velja za najdaljše obleganje v sodobni zgodovini. Paravojaške sile bosanskih Srbov so ga ob pomoči tedanje Jugoslovanske ljudske armade (JLA), ki je bila pod nadzorom Beograda, napadle, da bi preprečile osamosvojitev Bosne in Hercegovine.

Oblasti so ob tej priložnosti pripravile program Obleganje Sarajeva 1992–2022 – Dnevi spomina, ki se je začel že v ponedeljek  z razstavo fotografij, imenovano Streljanje v Sarajevu Roberta Biagiarellija in Luigija Ottanija, in bo trajal do 9. aprila. Razstava je nastala na podlagi istoimenske knjige, vse fotografije pa so bile posnete na krajih, kjer so ljudje obležali pod streli ostrostrelcev. Fotografije so simbolično umestili na prosto, v t. i. alejo ostrostrelcev. Poleg tega so v središču mesta, v Kulovićevi ulici, izobesili veliko belo platno, podobno tistim, ki so državljane ščitila pred streli ostrostrelcev. 

Osrednje prizorišče letošnje obletnice je sicer sarajevska mestna hiša Vijećnica kot nekakšen simbol upora in središče kulturnega življenja. Danes v njej poteka Mednarodna konferenca Sarajevo – 30 let kasneje, katere udeleženci in govorniki so priznani domači in mednarodni strokovnjaki, novinarji in akademiki. Ob večerih na stavbi predvajajo videoprojekcijo Sarajevske rože. 

Številne delegacije so danes na mostu Suade in Olge, prvih civilnih žrtev obleganja, položile cvetje in se poklonile žrtvam. Županja Sarajeva Benjamina Karić je ob tem sporočila, da je Sarajevo od obleganja ohranilo to, kar je najpomembnejše - dušo, energijo in dobre ljudi. 

"Nobena od zlih stvari, ki so se nam zgodile med najdaljšim obleganjem kakega glavnega mesta v sodobni zgodovini, nas ni mogla ustaviti, niso uspeli uničiti naše usode, našega multikulturalizma, vsega tega, po čemer nas prepoznajo v Evropi in po svetu. Mesto Sarajevo je herojsko mesto ter najboljši in največji dokaz neuničljivosti," je dejala po poročanju tamkajšnjih medijev. "Upamo, da scenarij Ukrajine in Kijeva ter mnogih drugih mest ne bo enak bosansko-hercegovskemu," je še dodala. Na Twitterju pa je zapisala, da Sarajevo nikoli ne bo izgubilo upanja, ljudje pa se ne bodo nehali boriti za boljši svet.

Jutri bo mesto obeležilo tudi dan mesta Sarajeva. "Obeleževanje enega najtežjih poglavij v zgodovini našega mesta je naša obveznost do vseh naših občanov in do vseh žrtev, ki so dale svoja življenja, da je to mesto danes tako lepo, kot je. Prav tako je to naša obveznost do preživelih, predvsem mladih, ki jih je treba spodbujati in vzgajati z novo pozitivno energijo, pa tudi z zavestjo o univerzalnih vrednotah in novih perspektivah," je ob tem povedala županja. "6. april, dan mesta Sarajeva, praznujmo s ponosom, hvaležni generacijam naših sodržavljanov, ki so skozi stoletja ustvarjali to mesto lepote, kulture, strpnosti, gostoljubja, odprtosti in človeške topline," je še dodala. 

V mestu so v teh dneh na ogled tudi številne fotografije, knjige, filmi in drugi spomini iz obdobja obleganja. "Naša etična obveznost je, da se spominjamo obleganja Sarajeva. Sarajevo je mesto, ki se je v tistih časih med drugim branilo tudi z umetniškim in zelo intenzivnim kulturnim življenjem," je povedal direktor Narodnega gledališča Sarajevo Dino Mustafić. Spomnil je, da je bilo tudi med obleganjem Sarajeva izvedenih na tisoče umetniških programov in vsebin. "Naši kolegi z vsega sveta in iz regije so prihajali v oblegano Sarajevo, kar nam je v tistih dneh vojne ogromno pomenilo," je še dodal.

Obleganje Sarajeva v številkah: 1.425 dni pekla 

Obleganje Sarajeva je bilo eno najdaljših obleganj v sodobni zgodovini in najdaljše obleganje glavnega mesta doslej. Začelo se je 5. aprila 1992 in končalo 29. februarja 1996. 

Prvi civilni žrtvi obleganja sta bili 34-letna Sarajevčanka Olga Sučić in 24-letna študentka medicine iz Dubrovnika Suada Dilberović. Srbi so ju ubili 5. aprila na že omenjenem mostu Vrbanja, nedaleč od trga, kjer so potekali protivojni protesti. Ostrostrelci so na ta dan streljali tudi na množico ljudi, ki se je zbrala na protivojnih protestih pred sedežem vlade in parlamenta. Sledil je napad vojske bosanskih Srbov in JLA na srednjo policijsko šolo, potem pa so hermetično zaprli vse ceste, ki so vodile v mesto.

6. aprila je vojska bosanskih Srbov na pobočja okoli Sarajeva namestila topništvo takratne JLA. Na okoliške hribe je postavila okoli 120 raketometov in 250 tankov, ki so dan in noč obstreljevali mesto. Dnevno so v povprečju izstrelili 329 granat, največ, in to kar 3777, pa so jih izstrelili 22. julija 1993. 350.000 prebivalcev je bilo vsak dan izpostavljenih streljanju, na civiliste različnih narodnosti so ves čas prežali tudi ostrostrelci.

V treh letih in pol obleganja je Sarajevo zaznamovalo več še posebno krvavih dogodkov. Tako je 27. maja 1992 med ljudi, ki so čakali v vrsti za kruh, priletel tankovski izstrelek. Umrlo je 22 civilistov, 60 je bilo huje ranjenih. Na osrednji sarajevski tržnici Markale je 5. februarja 1994 umrlo 68 ljudi, 144 pa je bilo ranjenih, ko je sredi polne tržnice razneslo tankovsko granato. Podoben incident se je zgodil 28. avgusta 1995, ko je na tržnici umrlo 38 ljudi.

O tem, da je šolo zaključila v kleti, brez elektrike in vode, je za 24ur.com pred časom spregovorila Amila Islambašić, kustosinja v t. i. Tunelu spasa, ki je Sarajevo iz mesta smrti spremenil v mesto preživetja.

Tankovske granate so uničile tudi več kot 35.000 poslopij v mestu – bolnišnice, državne ustanove, kulturne in verske objekte, mostove. Med tarčami je bila tudi univerzitetna knjižnica, v obstreljevanju katere je konec avgusta 1992 zgorelo 1,7 milijona knjig in 300 rokopisov neprecenljive vrednosti. 

Med obleganjem je bilo Sarajevo skoraj popolnoma odrezano od preostale države, primanjkovalo je hrane, elektrike, plina, zdravil in vode. Tako so prebivalci pogosto hodili po vodo do reke Miljacke, kjer pa so postali tarče ostrostrelcev. Zato so se morali znajti po svoje. Za idejo o predoru je sprva vedelo malo ljudi, iz varnostnih razlogov je bilo vsem naročeno, naj o tem ne govorijo nikomur. Abid Jašar je zanjo prvič slišal tistega dne, ko je na kraj, kjer so stekla dela, s svojim tovornjakom pripeljal prvo skupino prostovoljcev za kopanje.

V treh letih in pol, kolikor je trajalo, je umrlo 11.541 ljudi, med njimi 1601 otrok. Ranjenih je bilo najmanj 50.000 ljudi. Populacija se je po vojni zmanjšala le na 63 odstotkov. Zadnja žrtev obleganja Sarajeva je bila Mirsada Durić, ki jo je v napadu na tramvaj 9. januarja 1996 ubil ostrostrelec.

Vojna v BiH je med letoma 1992 in 1995 zahtevala okoli 100.000 smrtnih žrtev. Haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je zaradi obleganja obsodilo tri nekdanje častnike bosanskih Srbov, Stanislava Galića, Dragomira Miloševića in Momčila Perišića. Zaradi genocida v Srebrenici in drugih vojnih zločinov v Bosni in Hercegovini je sodišče izreklo dosmrtne zaporne kazni tudi nekdanjemu političnemu voditelju bosanskih Srbov Radovanu Karadžiću in nekdanjemu poveljniku sil bosanskih Srbov Ratku Mladiću.