Minister Logar je vzpostavil odnose z ZDA

Povabilo Logarja v ameriški State Department, kot Američani imenujejo svoje zunanje ministrstvo, je sledilo avgustovskemu obisku ameriškega zunanjega ministra Mika Pompea v Sloveniji. Logar je včeraj poudaril, da sta državi uradno začeli strateški dialog, ki naj bi močno okrepil sodelovanje z ZDA. Po njegovih besedah je bil "pogovor z državnim sekretarjem usmerjen predvsem v tematike, na katerih temelji strateški dialog, denimo kibernetska varnost, sodelovanje v bilateralni izmenjavi na področju energetike, sodelovanje med Evropsko unijo in ZDA na področju Zahodnega Balkana, tudi v okrepitev sodelovanja pri zagotavljanju obrambnih struktur in zagotavljanje sredstev za ustrezno varnost Slovenije". Ameriška stran je v sporočilu za javnost poudarila "pomen energetske varnosti" ter "kako sodelovanje na področju civilnih jedrskih programov lahko okrepi strateško dvostransko sodelovanje".

Ameriška diplomacija je bila vedno transakcijska, v času predsedovanja Donalda Trumpa pa prišla na izrazito daj – dam delovanje. Tako je napoved memoranduma o razumevanju glede strateškega civilnega jedrskega sodelovanja med Slovenijo in ZDA – danes ga bo v Washingtonu podpisal minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec – prinesla ugibanja, ali gre za tlakovanje poti ameriškemu proizvajalcu jedrskih reaktorjev Westinghousu. Prav tako je Slovenija pred obiskom postala sedma članica Evropske unije, ki je libanonsko šiitsko gibanje Hezbolah v celoti označila za teroristično organizacijo, čeprav je njeno politično krilo, Blok zvestoba uporu sedi v parlamentu Libanona, EU pa oznako terorizem pripisuje samo vojaškemu krilu gibanja. Po nekaterih ocenah je Logarjev obisk nekoliko nenavaden tudi zaradi tega, ker je potekal vzporedno ob vrhu zunanjih ministrov EU, ki so v Bruslju razpravljali, kako okrepiti odnose čez Atlantik po zmagi demokrata Joeja Bidna na novembrskih volitvah. Štiri leta Trumpa so namreč prinesla močno ohlajanje vezi, odhajajoči ameriški predsednik je spodbujal razkrajanje Unije, sejal dvom o trdnosti vojaških povezav, uvedel carine na jeklo in aluminij ...

Logar trdi, da je "Slovenija zelo usklajena z evropsko politiko, tudi pri poudarjanju pomena sodelovanja prek Atlantika". Še posebej ker naj bi sedanja vlada po njegovih besedah skoraj na novo vzpostavila odnose z Washingtonom, saj teh "pred osmimi meseci praktično ni bilo". Kar je nekoliko nenavadno stališče, saj je pred skoraj dvema letoma na skoraj istem kosu parketa v State Departmentu stal takratni zunanji minister Miro Cerar. Prav tako se je izogibal jasnemu odgovoru, kako bo na odnose med državama vplivalo slovensko mencanje ob čestitki Bidnu za volilno zmago. "Nekateri ministri slovenske vlade so že izrekli čestitke, nekateri bodo, ko bo rezultat uraden," je dejal in nato diplomatsko dodal, da njegovo ministrstvo "vodi k rezultatom usmerjeno zunanjo politiko, današnje srečanje in začetek strateškega dialoga sta pomemben rezultat". Toda Pompeo je minister v odhajanju, kmalu naj bi ga nasledil Antony Blinken, Bidnova vlada pa bi snovanje strateškega sodelovanja času tranzicije lahko razumela kot slovensko prehitevanje.

Nenapisano pravilo

Naša diplomatska delegacija se ne bo sestala s predstavniki prihajajoče ameriške administracije, Logar je to utemeljil, da je "pošteno in tudi splošno nenapisano pravilo, da se meddržavniška srečanja z novo vlado ne odvijajo, dokler ta ne prevzame vodenja države". Toda pošteno in splošno nenapisano pravilo je tudi, da se državniki ne vmešavajo v volitve drugih držav. Predsednik slovenske vlade Janez Janša pa je požel vsesplošno mednarodno pozornost ne samo, ker je Trumpu čestital za zmago, kljub porazu republikanca, nato pa razširjal njegove laži o volilnih prevarah, ampak ker je pred volitvami podprl Trumpa, za Bidna pa napovedal, da bo eden najšibkejših predsednikov v zgodovini ZDA. Logar se je sicer izognil neposrednemu odgovoru, kako bo to vplivalo na odnose med prihodnjo vlado ZDA in sedanjo slovensko vlado. Je pa še enkrat poudaril pomen strateškega dialoga, "njegov pomen je ravno v tem, da se odvija na vseh ravneh obeh zunanjih ministrstev in ostalih resornih organov, dialog bo potekal ne glede na sestavo vlade, ne glede na to, kdo vodi državo".

Slovenski zunanji minister meni, da "ključne prioritete ZDA ostanejo enake za vsako vlado", zato tudi ob menjavi oblasti ne pričakuje nikakršnih zastojev. Toda prihod Trumpa je pred štirimi leti prinesel ravno izjemen zasuk ameriških prioritet, država se je od svetilnika multilateralizma čez noč zasukala h gospodarskemu nacionalizmu in vase zazrti politiki Najprej Amerika. Iz njene zunanje politike je izginilo zagovarjanje človekovih pravic kot vsaj njenega načelnega temelja, iz ključnega snovalca pariškega podnebnega sporazuma se je Washington sprevrgel v podpornika fosilnih goriv in zanikovalca civilizacijskega vpliva na podnebne spremembe. Izstopili so iz iranskega jedrskega dogovora, omajali ključne mednarodne organizacije, ki so jih pomagali ustanoviti, kot je Svetovna trgovinska organizacija (WTO), in sredi pandemije izstopili iz Svetovne zdravstvene organizacije (WHO).

Nenavaden ambasador

Slovenski zunanji minister je poudaril sodelovanje s skupino prijateljstva med ZDA in Slovenijo, ki deluje v ameriškem kongresu. Na senatni ravni jo vodi senatorka iz Minnesote Amy Klobuchar, na poslanski arizonski poslanec Paul Gosar. "Zdi se mi zelo pomembno, da ohranimo in krepimo te odnose, nenazadnje so to na neki način ambasadorji Slovenije," je včeraj dejal Logar. Toda poslanec Gosar slovi po svojih skrajnih stališčih, podprl je nevarne teorije zarot, kot je bila trditev, da se je prvi temnopolti predsednik ZDA Barack Obama rodil v Keniji. Ali pa gibanje QAnon, ki trdi, da se Trump bori proti zaroti mednarodnega satanističnega pedofilskega omrežja. Stališča Gosarja so tako skrajna, da je šest od njegovih devetih bratov in sester pred dvema letoma javno podprlo njegovega demokratskega tekmeca z besedami, da "ni primeren za poslanca in ga je treba odstraniti".