Mehanizem se bo glede na današnji dogovor sprožil, če bo cena zemeljskega plina za mesec naprej na nizozemskem trgovalnem vozlišču TTF tri dni zapored presegala 180 evrov na megavatno uro. Obenem bo morala biti prav tako tri dni 35 evrov višja od cen utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) na globalnih trgih, so sporočili s češkega predsedstva EU.
Zgornja meja po besedah češkega ministra za industrijo Sikele ni kapica, tako da bo šla lahko cena plina tudi nad 180 evrov. Do tega bo prišlo, če bo cena LNG na globalnih trgih višja od 145 evrov. Vendar pa ne bo smela biti višja od dejanske cene LNG plus 35 evrov.
"To ni fiksna kapica, ampak dinamična. Rad bi poudaril, da pri tem predlogu ni nikoli šlo za raven cenovne kapice," je povedal češki minister za industrijo Jozef Sikela.
Poleg tega mehanizem ne sme ogroziti varnosti oskrbe s plinom ali stabilnosti finančnih trgov v EU. "Zato smo vključili več varovalk, da bo lahko hitro ali celo samodejno deaktiviran," je dejal češki minister.
Samodejno bo deaktiviran, če bo seštevek cene LNG in 35 evrov tri dni pod 180 evrov ali pa če bodo razglašene izredne razmere na regionalni ravni ali ravni EU glede oskrbe s plinom.
Uredba vključuje tudi mehanizem ustavitve, o čemer bo morala ob posvetovanju s pristojnimi agencijami odločiti komisija. Ustavljen bo, če bo prišlo do tveganja za varnost dobav energije, finančne stabilnosti ali povečane porabe plina.
Mehanizem za omejevanje cen bo mogoče uporabljati od 15. februarja 2023, ko bo sprožen, pa bo v veljavi najmanj 20 dni, če ga ne bo treba prej ustaviti ali deaktivirati.
Obsegal bo terminske pogodbe za en in tri mesece naprej ter eno leto naprej na TTF in tudi drugih plinskih borzah v EU. Če bo komisija ugotovila, da druge borze negativno vplivajo na delovanje mehanizma, bo lahko predlagala njihovo izključitev.
Evropska komisija je predlog mehanizma predstavila sredi novembra. Predvideval je, da bi zgornjo mejo cene terminskih pogodb za zemeljski plin na nizozemskem trgovalnem vozlišču TTF postavili pri 275 evrih na megavatno uro. Mehanizem bi se samodejno sprožil, če bi cena več kot dva tedna presegala to vrednost, obenem pa to ne bi odražalo razmer na globalnih trgih. Razlika glede na globalne trge bi morala znašati 58 evrov ali več.
Današnje zasedanje ministrov za energetiko je že tretje o tem predlogu. Pretekli teden so jih tudi voditelji EU na vrhu v Bruslju pozvali, naj danes dosežejo dogovor.
Moskva je v prvem odzivu na današnjo odločitev EU sporočila, da je omejevanje cen nesprejemljivo. "To je kršenje tržnega določanja cen," je poudaril tiskovni predstavnik Kremlja Dmitri Peskov.
Kumer: To za Slovenijo pomeni stabilnost na trgu
Slovenski minister za infrastrukturo Bojan Kumer je v oddaji 24UR pojasnil, da to – tako kot za vse ostale države članice – tudi za Slovenijo pomeni stabilnost na trgu. "Eventualno visoke cene smo omejili navzgor. Čeprav so trenutne tržne cene še vedno nižje, nam to daje varnost za primer raznih špekulacij ali za primer, da bo oskrba s plinom in poraba s plinom v prihodnjih mesecih prišla v večja neravnovesja. Takrat bo mehanizem začel delovati in bo poslal jasno sporočilo na trg, zato da se ne bo zgodilo čez nekaj tednov ali kakšen mesec, da bi ponovno imeli visoke cene, kot smo jih imeli par mesecev nazaj."
Ker so posamezne države članice določene določbe členov razumele drugače, na drugi strani pa so bile nekatere države članice zaskrbljene za zanesljivost dobave in oskrbe z zemeljskim plinom, so veljavnost kapice zamaknili s 1. januarja na 15. februar. "Če bi kapica začela veljati tik pred vstopom v mesec, bi to pomenilo preveliko nevarnost za distorzijo na trgu. Vsem nam je v interesu, da imamo kapico, hkrati pa enako zanesljivo dobavo oz. oskrbo in enako stabilen trg, ki deluje. Zato se nam je zdel ta korak zelo dober kompromis – da odmaknemo na dovolj oddaljeno prihodnost, hkrati pa smo vseeno še dovolj blizu. Januarske dobave niso ogrožene, še posebej, ker vemo, kako močno napolnjena skladišča imamo, kakšne so cene za januar in ker smo tik pred januarjem. Bolj pomembno je, da imamo mehanizem zdaj, četudi stopi v veljavo nekaj tednov kasneje," je pojasnil. Mehanizem bo sicer v veljavi eno leto.
Na vprašanje, kje se je pravzaprav zapletalo in kdo je na koncu popustil, Kumer pove, da so pri pogajanjih zelo hitro delali korake, da so zbližali različna stališča. Nazadnje, ko so se ustavili tik pred zdajci, so bili zelo blizu dogovora. "Ministri smo med pogajanji spreminjali tekst, in ko tekst spreminjaš, je dobro, da ga razumeš v širšem kontekstu – kaj pomeni na zanesljivost oskrbe, na stabilnost trga, na privlačnost dobave kot Evrope, da imamo dovolj velik razpon do ostalih trgov, hkrati pa, da dosežemo in zaščitimo cene za gospodarstvo in prebivalce. Ko vse to preanaliziraš, nam je pomembno, da smo bili še vseeno v ravnovesju. V to situacijo smo države članice prišle iz popolnoma različnih stališč. Enkrat smo se morali poenotiti. Dogovor bi lahko bil boljši, lahko bi bil slabši, ampak imamo ga in nismo ga dosegli s preglasovanjem. To je zelo pomembno sporočilo, ki ga dajemo na trgu," je zaključil.
Potrdili tudi uredbo o skupnem naročanju plina
Ministri za energetiko so dokončno potrdili tudi uredbo, ki določa ukrepe na področju skupnega naročanja plina in solidarnosti pri oskrbi s tem energentom. Članice bodo morale sodelovati pri zbiranju povpraševanja po plinu na ravni EU za najmanj 15 odstotkov zmogljivosti evropskih skladišč, kar je 13,5 milijarde kubičnih metrov plina. Podjetja se bodo nato lahko odločila, ali bodo dejansko kupila plin prek skupnega mehanizma. V okviru tega ne bo možno kupovanje ruskega plina. Ta uredba vključuje še ukrepe na področju solidarnosti med državami članicami. Predvideva standardna pravila, na podlagi katerih bi države članice v primeru izrednih razmer prejele plin od drugih, tudi če nimajo sklenjenega solidarnostnega sporazuma.
Danes potrjena evropska zakonodaja predvideva še oblikovanje dodatnega indeksa za določanje cen plina v pogodbah. To določanje cen namreč trenutno temelji na TTF, ki pa ne odraža več realne slike na trgu. Dodatni indeks za določanje cen bo temeljil na trgovanju z utekočinjenim zemeljskim plinom (LNG). Pripravili ga bodo do 31. marca 2023, so se dogovorili ministri. Uredba poleg tega predvideva uvedbo začasnega mehanizma za omejitev nihanja cen terminskih pogodb za elektriko in plin znotraj posameznega trgovalnega dne.
Dokončno pa so danes ministri za energetiko potrdili še uredbo, namenjeno pospešitvi uvajanja obnovljivih virov energije. Med drugim poenostavlja postopke za izdajo dovoljenj za namestitev opreme za pridobivanje sončne energije in toplotnih črpalk.
Na današnjem zasedanju so ministri obenem potrdili pogajalsko izhodišče o predlogu uredbe za zmanjšanje izpustov metana, ki uvaja nove zahteve glede poročanja o izpustih tega toplogrednega plina za podjetja v naftnem, plinskem in premogovnem sektorju.
Upravljavci bodo v skladu s predlogom, o katerem se bo zdaj Svet EU pogajal z Evropskim parlamentom, morali popisati naftne vrtine in rudnike, spremljati njihove izpuste in sprejeti ustrezne ukrepe za preprečevanje oziroma omejevanje izpustov metana pri obratovanju. "Metan je pomemben toplogredni plin, ki je odgovoren za okoli 30 odstotkov globalnega segrevanja. Ta uredba nam bo pomagala razumeti, od kje prihajajo izpusti metana, in to ustrezno nasloviti. To nam bo pomagalo pri izpolnitvi naših zavez za zmanjšanje izpustov metana za 30 odstotkov do leta 2030," je ob tem povedal češki minister Sikela.
KOMENTARJI (353)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.