EU neenotna glede ukrepanja v energetski krizi

To je bila prva razprava po zasedanju voditeljev članic unije, ki so konec minulega tedna pozvali, naj se čim bolje izkoristi nabor kratkoročnih ukrepov v pomoč najranljivejšim ljudem in podjetjem, ki ga je predstavila Evropska komisija. Ta vključuje vavčerje in znižanje davka, za podjetja pa državne pomoči. Poleg tega so voditelji pozvali k preučitvi srednjeročnih in dolgoročnih ukrepov za zagotovitev cenovno dostopne energije, okrepitev odpornosti evropskega energetskega sistema in zagotovitev varne dobave energije ter v podporo prehodu v podnebno nevtralnost.

Ministri so pretresli nabor teh ukrepov. Strinjali so se, da so za večino takojšnjih odzivov najprimernejši nacionalni ukrepi in da je kratkoročno nujno ukrepati za boj proti energetski revščini, je povzel Jernej Vrtovec, ki je kot predsedujoči tej sestavi Sveta EU vodil zasedanje.

Ni pa po besedah slovenskega ministra enotnega odgovora na vprašanje, ali je smiselno sprejemati konkretne intervencijske ukrepe na ravni EU, ki bi veljali enotno v vseh članicah. Pred sprejemanjem nadaljnjih odločitev bodo počakali na dodatne analize.

Sredi novembra se pričakujejo prve ugotovitve agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev (Acer) s sedežem v Ljubljani, ki pripravlja poročilo o koristih in slabostih obstoječega trga elektrike ter priporočila za ukrepanje. Končno poročilo naj bi objavila aprila prihodnje leto.

Odločnejše ukrepanje na ravni EU najglasneje zahteva Španija. Španska državna sekretarka za energijo Sara Aagesen Munoz je poudarila, da so nujni globalni in evropski odgovori ter takojšnje in ambiciozne rešitve. Španija ob podpori Francije med drugim zahteva ločitev cen elektrike od trga plina.

A Avstrija, Nemčija, Danska, Estonija, Finska, Irska, Luksemburg, Litva in Nizozemska so pred zasedanjem v skupni izjavi izrazili nasprotovanje takšni reformi. "Ne moremo podpreti nobenega ukrepa v neskladju z notranjim trgom plina in elektrike, na primer ad hoc reforme trga elektrike na debelo," so zapisali. Izjavo sta po besedah luksemburškega ministra za energijo Clauda Turmesa podprli tudi Švedska in Belgija, čeprav je nista podpisali.

Zadržana je tudi komisija. Evropska komisarka za energijo Kadri Simson je o oblikovanju takšnega vzporednega trga z različnimi cenami za različne tehnologije danes dejala, da ni povsem jasno, kako bi tak sistem deloval v praksi in ali bi bil res boljša alternativa.

Precej razprave je bilo glede vloge zemeljskega plina in jedrske energije v zelenem prehodu. Več ministrov je danes Evropsko komisijo pozvalo, naj čim prej nadgradi sistem klasifikacije za vlagatelje v zelene dejavnosti, imenovan taksonomija, z odločitvijo, ali so tudi naložbe v povezavi z jedrsko energijo in plinom trajnostne ter s tem upravičene do evropskih sredstev za zeleni prehod.

Več ministrov je danes pozvalo tudi k hitremu napredku pri sprejemanju okoljskega svežnja ukrepov za zmanjšanje izpustov za najmanj 55 odstotkov do leta 2030, pri čemer je Vrtovec zatrdil, da bo slovensko predsedstvo pospešeno nadaljevalo obravnavo, še posebej direktiv o obnovljivih virih energije in energetske učinkovitosti.