'Predlog mehanizma za omejevanje cen plina bo treba še konkretno popraviti'

Slovenija se po besedah ministra zavzema za dinamično zamejevanje cene navzgor, ki je dovolj nizko in obenem dovolj nad trenutno tržno ceno, da lahko pod to zamejitvijo prihaja do ponudbe in povpraševanja. "S tem bomo stabilnost in zanesljivost delovanja ter tudi dobave zemeljskega plina še naprej ohranjali na enaki ravni," je povedal.

Zamejitev je lahko po Kumrovem mnenju dinamično vezana na sosednje celine in bi glede na trenutne razmere na trgu znašala okoli 150 evrov za megavatno uro. Ta cena bi bila sprejemljiva tudi za Slovenijo, je poudaril.

Evropska komisija je sicer ta teden predlagala vzpostavitev mehanizma, v skladu s katerim bi zgornjo mejo cene terminskih pogodb za zemeljski plin za mesec naprej na nizozemskem trgovalnem vozlišču TTF postavili pri 275 evrih za megavatno uro. Mehanizem bi se samodejno sprožil, če bi cena več kot dva tedna presegala to vrednost, obenem pa to ne bi odražalo razmer na globalnih trgih.

Kumer je dejal, da bi bilo treba zamejiti tudi cene pogodb o nakupu plina vsaj za eno leto naprej, in ne samo za mesec naprej, kot predvideva predlog Komisije. "Rešitev, ki je omejena samo na eno borzo in produkte do enega meseca, ne reši problema," je dejal. Slovenija bo zato zahtevala vključitev dolgoročnejših produktov in razširitev na druge borze.

Predlog Komisije bo treba tako po ministrovih besedah "še kar konkretno popraviti". Po neformalnih pogovorih, ki jih je imel danes z drugimi ministri, računa, da bi lahko dogovor o mehanizmu dosegli že kakšen dan pred novim izrednim zasedanjem energetskih ministrov, ki je napovedano za 13. december. "Najpozneje 13. decembra pa moramo doseči dogovor," je še poudaril Kumer.

Države članice in Komisija se bodo lahko do tedaj povsem osredotočile na pogovore o mehanizmu, saj so se danes dogovorili o besedilu drugih dveh predlogov uredb, ki jih bodo predvidoma potrdili sredi decembra. Eden vključuje oblikovanje dodatnega indeksa za določanje cen plina, ki bi temeljil na dinamiki trgovanja z utekočinjenim zemeljskim plinom (LNG), ter ukrepe na področjih solidarnosti med članicami pri oskrbi s plinom in skupnega naročanja tega energenta.

O skupnem naročanju plina v okviru EU bo minister s predstavniki Geoplina in drugih večjih dobaviteljev zemeljskega plina govoril že na naslednji seji krizne skupine, je napovedal. Slovenija si sicer prizadeva, da bi še povečala dobave zemeljskega plina iz Alžirije, s katero je sredi meseca sklenila dogovor o dobavi 300 milijonov kubičnih metrov plina letno. Kljub temu pa je skupno naročanje plina odlična priložnost, da bi imeli različne dobavne poti v Slovenijo, je ocenil minister.

Drugi predlog uredbe pa je namenjen pospešitvi uvajanja obnovljivih virov energije. Kumer je pojasnil, da se bodo z uredbo na evropski ravni poenotila pravila na tem področju. Slovenija se namerava v zakonu, ki je v medresorskem usklajevanju, osredotočiti na vetrno in sončno energijo, na kateri je tudi poudarek. "Tu imamo največji prostor za kompenzacijo manka energije," je dejal minister.

Države članice razdeljene glede predloga Bruslja za omejevanje cen plina

Države članice EU so se sicer na predlog mehanizma za preprečevanje izjemno visokih cen plina, ki ga je v torek predstavila Evropska komisija, odzvale različno. Pred zasedanjem so se sestali ministri 15 držav, ki so po besedah italijanskega ministra za ekološki prehod Gilberta Pichetta Fratina kritične do predloga Komisije. "Strinjali smo se, da ne bomo sprejeli predloga Evropske komisije," je Pichetto Fratin povedal po sestanku.

Predlog je nezadosten tudi za Francijo, je ob prihodu na zasedanje povedala francoska ministrica za energetski prehod Agnes Pannier-Runacher. Poudarila je, da mora biti odgovor na trenutno dogajanje na plinskih trgih strukturen. Da je precej kritičen do predloga, a iz drugih razlogov kot druge države, pa je dejal nizozemski minister za podnebno in energetsko politiko Rob Jetten. Poudaril je, da predlog prinaša "veliko tveganje za varnost dobav in stabilnost finančnih trgov".

Pomen varnosti dobav plina je izpostavila tudi estonska ministrica za gospodarstvo Riina Sikkut, ki je bolj naklonjena predlogu Bruslja.

Da gre predlog v pravo smer, je medtem ob prihodu menil državni sekretar na nemškem gospodarskem ministrstvu Sven Giegold. "Predlog, ki ga je predstavila Komisija, je že neke vrste kompromis. Varovalke, o katerih so se strinjali voditelji EU, so v predlogu. Potrebne so manjše spremembe, a gre v pravo smer," je dejal. Poudaril je, da omejevanje cen plina ne sme privesti do redukcij v Evropi.

Evropska komisarka za energetiko Kadri Simson je dejala, da so pri pripravi predloga upoštevali morebitna tveganja, kot so Komisiji naložili voditelji. "Ta predlog je oblikovan tako, da nam bo pomagal v primeru podobnih razmer, kot so bile avgusta, a ne bo sprožil posredovanja na trgu, če ne bo zares potrebno," je odgovorila na očitke, da je zgornja omejitev cene plina previsoka in da so pogoji za sprožitev preostri.

Češki minister za industrijo Jozef Sikela pa je zgolj ponovil, da je češko predsedstvo Svetu EU pripravljeno sklicati toliko zasedanj, kot bo treba, da bi dosegli dogovor. "Dolžni smo, da potrdimo evropsko solidarnost in enotnost," je dejal pred današnjim zasedanjem. Izrazil je upanje, da bodo ministri dosegli politični dogovor o drugih dveh zakonodajnih predlogih, ki ju imajo na dnevnem redu. Eden vključuje oblikovanje dodatnega indeksa za določanje cen plina, ki bi temeljil na dinamiki trgovanja z utekočinjenim zemeljskim plinom (LNG), ter ukrepe na področjih skupnega naročanja plina in solidarnosti med članicami. Drugi pa je namenjen pospešitvi uvajanja obnovljivih virov energije.

Članice dolžne svoja skladišča do 90 odstotkov napolniti do 1. novembra 2023

V skladu z uredbo o skladiščenju plina so države članice dolžne do 1. novembra 2023 napolniti svoja skladišča plina do 90 odstotkov. Da bi bile naslednje leto dobro pripravljene na zimo, je Evropska komisija objavila ciljne usmeritve za polnjenje skladišč plina v državah članicah v prihodnjem letu. 

Zadosti napolnjena skladišča plina v EU prispevajo k zanesljivosti oskrbe in stabilnosti trga, zaradi česar je naš energetski sistem bolje pripravljen na soočanje z morebitnimi motnjami v dobavi in s skoki povpraševanja, so pojasnili v Bruslju. V izvedbeni uredbi, ki temelji na uredbi EU o skladiščenju plina, je Evropska komisija določila potek polnjenja skladišč, po katerem bodo države članice lahko dosegle cilj 90-odstotne napolnjenosti skladišč plina do 1. novembra 2023.

"Ključno je, da se že začnemo pripravljati na zimo v prihodnjem letu," je dejala komisarka za energijo Kadri Simson. Zmanjšati moramo vpliv ruskih manipulacij in morebitnega povečanja povpraševanja zaradi vremenskih razmer ali razmer na svetovnem trgu, je dodala. Določitev ciljnih usmeritev za polnjenje skladišč plina za leto 2023 po njenih besedah zagotavlja akterjem na trgu prepotrebno gotovost, EU pa bo pomagala varno preživeti naslednjo zimo.

Uredba med drugim določa vmesne cilje za februar, maj, julij in september 2023 za tiste države članice, ki imajo na svojem ozemlju podzemna skladišča.