Slovenija za še večjo prožnost pri polnjenju plinskih skladišč v EU

V ospredju zasedanja ministrov za energetiko, ki se ga je iz Slovenije udeležila državna sekretarka na pristojnem ministrstvu Tina Seršen, je bil odziv unije na pretrese na energetskih trgih, ki jih je povzročila vojna med ZDA, Izraelom in Iranom. Zaradi zaprtja Hormuške ožine, ki je ključnega pomena za transport energentov, so močno narasle cene nafte, pa tudi utekočinjenega zemeljskega plina.

Ministri so razpravljali o možnih kratkoročnih ukrepih v odziv na trenutno energetsko krizo in o dolgoročni strategiji, da bo EU bolje pripravljena na krize v prihodnje.

Kot so navedli na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, je državna sekretarka Seršenova v razpravi o rasti cen energije zaradi vojne na Bližnjem vzhodu poudarila, da mora EU čim prej vzpostaviti mehanizem za spodbujanje polnjenja plinskih skladišč in tudi prilagoditi pravila glede stopnje njihove napolnjenosti.

Po mnenju Slovenije, ki sicer nima lastnega skladišča, bi bilo bolje, če bi namesto fiksnega končnega cilja določili razpon ciljne napolnjenosti, saj bi to sprostilo pritisk na cene pri polnjenju skladišč.

EU je uredbo, ki določa stopnjo napolnjenosti plinskih skladišč ob začetku kurilne sezone, sprejela leta 2022 po izbruhu ruske agresije na Ukrajino, ki je v Evropi povzročila energetsko krizo z izjemno visokimi cenami plina.

V skladu s prvotno različico zakonodaje, ki je veljala do konca lanskega leta, so morala biti skladišča vsako leto do 1. novembra 90-odstotno napolnjena, ob podaljšanju veljavnosti uredbe še za dve leti pa so odločili, da je treba ta cilj doseči v obdobju med 1. oktobrom in 1. decembrom. Obenem zakonodaja članicam po novem dopušča več prožnosti pri doseganju obveznih ciljev v primeru zahtevnih tržnih razmer in tehničnih težav.

Pristojni komisar Dan Joergensen danes ni želel podrobneje govoriti o ukrepih, ki jih namerava EU sprejeti v odziv na trenutno energetsko krizo, povezano z vojno na Bližnjem vzhodu. Pojasnil je zgolj, da bodo ukrepi ciljno usmerjeni in začasni.

"Zelo smo pozorni na to, da ne bi spodkopali dolgoročnejših strateških ciljev naše unije. Jasno je, da imamo dobro delujoč mehanizem določanja cen in sistem trgovanja z izpusti (ETS). To je v središču tistega, kar nam bo prineslo neodvisnost in s tem nižje cene. Tako da morajo biti vse rešitve, ki jih bomo predstavili, v skladu s temi temeljnimi načeli," je poudaril.

Komisar za energijo se je ob tem zavzel za napredek pri uvajanju strukturnih sprememb, da EU ne bi bila več ranljiva za nihanja na globalnih energetskih trgih. Po njegovih besedah je treba nasloviti vse štiri komponente računov za energijo, to so strošek same energije, omrežnina, dajatve in stroški izpustov toplogrednih plinov.

Možne ukrepe na teh štirih področjih je danes v pismu voditeljem držav članic EU pred četrtkovim vrhom predstavila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Omenila je večjo uporabo dolgoročnih pogodb o nabavi energije, podporo energetsko intenzivnim industrijam v okviru obstoječih evropskih pravil na področju državnih pomoči in znižanje davkov in dajatev.

Napovedala je tudi pospešitev revizije sistema ETS, da bi bila pot razogljičenja po letu 2030 bolj realistična.

Vojna na Bližnjem vzhodu je bila po pričakovanjih tudi osrednja tema današnjega zasedanja zunanjih ministrov unije, ki se ga je udeležila ministrica Tanja Fajon. Med drugim so razpravljali o zagotavljanju varne plovbe prek Hormuške ožine, podpori zalivskim državam, ki so tarča iranskih napadov, prizadevanjih za umiritev napetosti v regiji in razmerah v Libanonu.

O posledicah bližnjevzhodnega konflikta so ministri prav tako govorili v okviru razprave o nadaljnji podpori Ukrajini v boju z rusko agresijo, ki bo vključevala še 90 milijard evrov vredno posojilo Kijevu in predlog 20. svežnja sankcij proti Moskvi.