Von der Leynova v primeru Poljske napoveduje ukrepanje

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je med današnjo razpravo o odločitvi poljskega ustavnega sodišča in primarnosti prava EU v Evropskem parlamentu v Strasbourgu dejala, da ta sodba postavlja pod vprašaj temelje EU in da bo komisija ukrepala. "Ne bomo dovolili, da se naše vrednote postavijo na kocko," je zatrdila.

"Ta sodba postavlja pod vprašaj temelje EU. To je neposreden izziv enotnosti evropskega pravnega reda," je dejala v svojem nagovoru poslancem. Po njenem prepričanju le skupni pravni red zagotavlja enake pravice, pravno varnost, medsebojno zaupanje med državami članicami in s tem skupne politike.

Do današnje razprave v Evropskem parlamentu prihaja po odločitvi poljskega ustavnega sodišča, ki je razsodilo, da so nekatere temeljne določbe pogodbe EU po poljskem pravu neustavne.

Po besedah von der Leynove je to prvič, da je sodišče države članice ugotovilo, da so pogodbe EU nezdružljive z nacionalno ustavo. "Ne moremo in ne bomo dovolili, da naše vrednote postavijo na kocko. Evropska komisija bo ukrepala," je zatrdila.

Možnosti so znane, je dejala in pri tem omenila postopek za ugotavljanje kršitev, instrumente za zaščito evropskega proračuna in postopek po 7. členu pogodbe EU. Slednjega je označila za "močno orodje" v pogodbi EU, h kateremu "se moramo vrniti". "Globoko obžalujem, da smo se znašli v tej situaciji," je še dejala von der Leynova in dodala, da je bila in vselej bo zagovornica dialoga. "To je situacija, ki jo je mogoče in treba rešiti," je poudarila.

Ob koncu govora je še dejala, da si "želimo močne Poljske v združeni Evropi" in sklenila z besedami: "Poljska, ti si in boš vedno v osrčju Evrope."

Morawiecki kritičen do Bruslja

Evropske poslance je nagovoril tudi poljski premier Mateusz Morawiecki, čigar vlada je v napetih odnosih z Brusljem, te napetosti pa so se po nedavni razsodbi poljskega ustavnega sodišča še okrepile. V svojem govoru je izrazil podporo evropski integraciji, obenem pa je zagovarjal odločitev poljskega ustavnega sodišča in bil kritičen do evropskih institucij. "Evropska integracija je naša izbira. Evropa je naš prostor, ne želimo iti nikamor drugam," je dejal in se zavzel za močno Evropo. 

Pravila igre morajo biti enaka za vse in spoštovanje teh pravil, vključno z institucijami, je obveznost za vse, je še menil. Na tem po njegovem prepričanju temelji pravna država. Kot je dejal, ima evropsko pravo prednost pred nacionalnim pravom znotraj področij, ki jih je pooblastila država članica. To načelo je priznano v vseh državah članicah. Vendar je najvišji zakon v EU ustava neke države, je prepričan.

Če evropske institucije prekoračijo ali kršijo njim delegirane pristojnosti, morajo imeti države članice sredstva, da se odzovejo, je pojasnil. Pri tem je zavrnil "jezik groženj" in izsiljevanja evropskih institucij. V svojem skoraj polurnem govoru, ki ga je zaradi prekoračitve dovoljenega časa nekajkrat prekinil predsedujoči razpravi, se je tudi zavzel za suverenost držav v razmerju do Bruslja.

V razpravi so svoja stališča predstavili tudi poslanci, ki so Evropsko komisijo vnovič pozvali, naj proti Poljski sproži postopek za ugotavljanje kršitev in mehanizem pogojevanja evropskih sredstev s spoštovanjem pravne države.

Von der Leynova se je v sklepnem nagovoru odzvala na pozive poslancev, da naj komisija zamrzne evropska sredstva Poljski in ne odobri poljskega načrta za okrevanje po pandemiji covida-19, ki je podlaga za izplačilo sredstev. Pojasnila je, da so sredstva v okviru evropskega mehanizma za okrevanje vezana na reforme, ki jih morajo države članice v skladu s priporočili za posamezno članico izpolniti. V primeru Poljske se eno od priporočil nanaša na ponovno vzpostavitev neodvisnosti sodstva. K temu sodi ukinitev disciplinske zbornice, odprava sistema discipliniranja sodnikov in ponovna zaposlitev nezakonito odpuščenih sodnikov.

"Slišala sem, da to nameravate storiti," je dejala, pri čemer se je obrnila k Morawieckemu in ga pri tem pozvala: "Storite to."

Več članic EU za ukrepanje v primeru poljske sodbe glede primarnosti evropskega prava

Ministri EU za evropske zadeve pa so na zasedanju v Luksemburgu, ki ga je vodil državni sekretar na MZZ za evropske zadeve Gašper Dovžan, v okviru letnega dialoga izmenjali mnenja o stanju vladavine prava v uniji na podlagi drugega letnega poročila Evropske komisije. Pri tem se niso mogli izogniti vprašanju o primarnosti prava EU. To temeljno načelo postavlja pod vprašaj nedavna odločitev poljskega ustavnega sodišča, da so nekateri deli evropske zakonodaje v neskladju s poljsko ustavo.

Evropski komisar za pravosodje Didier Reynders je že ob prihodu na zasedanje dejal, da so "zelo zaskrbljeni" in da želijo zaščititi primarnost evropskega prava. Po njegovih besedah je pomembno uporabiti vsa orodja, ki so na voljo. Med temi sta mehanizem pogojevanja evropskih sredstev s spoštovanjem vladavine prava in postopek po 7. členu.

Pred ukrepanjem je treba pripraviti "robusten dosje", je pojasnil. Kljub odločnosti, da ukrepajo, pa pri komisiji ostajajo ostajajo odprti za dialog. Napovedal je tudi, da bo v okviru obiskov v prestolnicah članic v kontekstu dialoga o vladavini prava predvidoma sredi prihodnjega meseca obiskal Varšavo. Kasneje je na novinarsko vprašanje, kdaj in kako bo komisija ukrepala, spomnil na besede predsednice komisije Ursule von der Leyen iz njenega nagovora o stanju v uniji sredi septembra, v katerem je dejala, da bo komisija "v prihodnjih tednih" poslala pisma nekaterim članicam.

Stališče, ki ga je v parlamentu predstavila komisija, je bilo na današnjem zasedanju v Luksemburgu deležno široke podpore, z izjemo ene ali dveh članic, je povedal Reynders. Ni pa ju želel imenovati. Več članic, med njimi Nizozemska, Belgija, Luksemburg, Danska, Nemčija, Irska in Švedska, je po neuradnih informacijah na zasedanju pozvalo k ukrepanju Evropske komisije. Skoraj vse pa so izrazile zaskrbljenost.

Dovžan pa je na vprašanje, ali Slovenija podpira stališče predsednice komisije, da je glede Poljske treba odločno ukrepati, dejal, da Slovenija trenutno predseduje Svetu EU, zaradi česar ne izraža svojih stališč v zadevah, kjer predseduje. Kot je pri tem pojasnil, Slovenija nikoli v preteklosti ni postavljala pod vprašaj kakršnega koli temeljnega načela prava EU, zlasti ne primarnosti prava EU. Slovenija in slovensko predsedstvo upata, da bo stekel "konstruktivni dialog", zlasti med Evropsko komisijo, ki je varuhinja pogodb, in Poljsko v smeri premoščanja razlik.

Nemški državni sekretar za evropske zadeve Michael Roth je ob prihodu na zasedanje dejal, da pričakuje "jasno opredelitev" do temeljnih vrednot in načel EU. "Tukaj ni popuščanja, ni manevrskega prostora za kompromise. Smo na strani tistih, ki se zavzemajo za Evropo, in to je velika večina Poljakov," je dejal.

Francoski državni sekretar za evropske zadeve Clement Beaune pa je menil, da se mora EU brez omahovanja odzvati na spodkopavanje evropskega projekta s strani Poljske in uporabiti sredstva, ki so jih dale na voljo države članice. "Če postavljamo pod vprašaj pravno državo, postavljamo pod vprašaj evropski projekt," je posvaril