Kumer posvaril pred mehčanjem izhodišč pri omejevanju cen plina

Ministri, med njimi slovenski minister za infrastrukturo Bojan Kumer, so se v Luksemburgu sestali, potem ko so se voditelji članic prejšnji teden zavzeli za vzpostavitev cenovnega koridorja za transakcije z zemeljskim plinom, s katerim bi takoj omejili pretirane cene. Obenem so komisijo pozvali k pripravi začasnega okvira EU za omejitev cen plina, ki se uporablja za proizvodnjo električne energije.

Kot je pred zasedanjem v Luksemburgu povedal Jozef Sikela, češki minister za industrijo, čigar država predseduje Svetu EU, so voditelji dali splošne usmeritve, ministri za energetiko pa bodo danes opravili tehnično razpravo. "Pričakujem napredek, ki bi bil lahko potrjen do konca novembra. Strinjamo se, da želimo ohraniti enotnost," je pojasnil.

Kumer posvaril pred mehčanjem izhodišč pri omejevanju cen plina

Slovenski minister Kumer pa je na zasedanju poudaril, da pri sprejemanju predloga uredbe ne sme priti do mehčanja izhodišč voditeljev. Pri tem je izpostavil omejevanje na kratkoročne produkte trgovanja s plinom, čemur Slovenija nasprotuje. "Ključno je, da zajamemo celotno zimo, torej celoten sezonski čas," je povedal. Slovenija pa si prizadeva, da bi zajeli tudi celotno leto 2023, saj bi tako imeli stabilne letne cene, je pojasnil.

Dodal je, da bi z vključitvijo dolgoročnih produktov obenem špekulantom preprečili, da bi se s kratkoročnih preusmerili na dolgoročne.

Poleg tega se po Kumrovem mnenju Slovenija zavzema še za to, da cene ne bi določali samo konec meseca za naslednji mesec, ampak da bi zajeli večje časovno obdobje preteklih končnih cen. Cenovni koridorji bi morali biti obenem različni za različne produkte.

Zadnji čas za dogovor o tem svežnju ukrepov je po ministrovih besedah 24. november, ko bo naslednje srečanje ministrov za energetiko. "Ne bi želel žrtvovati kakovosti za to, da bi dogovor dosegli kakšen teden prej," je sklenil.

Infrastrukturni minister se je odzval tudi na padec cen plina v zadnjih dneh. To je po njegovih besedah posledica več dejavnikov, in sicer manjše porabe zaradi vremena in pa tudi zmanjševanja porabe zemeljskega plina v zadnjih mesecih. Poleg tega so močan signal z dogovorom o omejevanju cen plina konec preteklega tedna poslali voditelji EU.

Brez komentarja o iberskem modelu

Ni pa želel komentirati t. i. non-paperja Evropske komisije o prenosu iberskega modela omejevanja cen plina, ki se uporablja za proizvodnjo elektrike, na evropsko raven.

Kumer, ki mu non-paperja še ni uspelo prebrati, je glede iberskega modela poudaril, da bi ga lahko na raven celotne EU prenesli samo, če bi izvajali še druge mehanizme, kot je skupno naročanje plina. Poleg tega bi bilo treba članice spodbuditi, da bi sklenile solidarnostne sporazume o oskrbi s plinom. Predlog komisije sicer vključuje ukrepe za skupno naročanje plina in solidarnost, ki bi bila v primeru izrednih razmer samodejna.

Evropska komisija je državam članicam namreč predstavila tudi t. i. non-paper o omejevanju cen plina, ki se uporablja za proizvodnjo elektrike, v skladu z iberskim modelom. Ta model, ki ga trenutno uporabljata Španija in Portugalska, omogoča državno financiranje plina, ki ga uporabljajo energetska podjetja.

Komisija je med zasedanjem non-paper javno objavila, v njem pa poudarja, da določitev cene pri od 100 do 120 evrov na megavatno uro pri trenutnih cenah plina ne bi prinesla rezultatov. Pri takšni določeni ceni pa bi se poraba plina po ocenah Bruslja povečala za od pet do devet milijard kubičnih metrov, in sicer večinoma na račun tretjih držav, predvsem Velike Britanije in Švice, zato bi z njimi morali doseči dogovore o razširitvi sheme zunaj meja EU.

Evropska komisija poudarja še, da bi imela finančna pomoč pri kupovanju plina za proizvodnjo elektrike različne posledice za države članice, med najbolj obremenjenimi bi bile tiste, ki uporabljajo največ plina za tovrstne namene.

Najbolj učinkovita bi bila vzpostavitev evropske sheme, v okviru katere bi si članice porazdelile stroške glede na koristi. To bi bila po mnenju komisije zahtevna naloga, in sicer zaradi pomanjkanja zanesljivih statističnih podatkov in političnih sprememb. Obenem pa Bruselj pripravlja dolgoročnejšo in bolj strukturno metodo za omejitev vpliva cen plina na cene elektrike, ki bi jo bilo mogoče sprejeti hitro.

Med drugim bi proizvajalcem, ki uporabljajo obnovljive vire energije in druge cenejše tehnologije, nadomestila izplačevali na podlagi dejanskih proizvodnih stroškov. Glavna vloga proizvajalcev elektrike, ki uporabljajo plin, pa bi bilo uravnavanje učinka nestabilne proizvodnje iz obnovljivih virov. Pri tem bi moral dobro delovati kratkoročni trg, ki bi zagotovil, da bi se uporabljala najcenejša in najučinkovitejša tehnologija.

Češki minister je sicer še pred javno objavo non-paperja dejal, da v njem pogreša veliko stvari. Komisija mora po njegovih besedah dodati manjkajoče dele, predvsem študijo vpliva in pa sam ukrep omejevanja cen plina, ki se uporablja za proizvodnjo elektrike.