Ministri so v okviru zasedanja Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo, prvim pod slovenskim predsedstvom, soglasno potrdili sklepe o akcijskem načrtu EU za ekološko kmetovanje. Cilj akcijskega načrta je spodbuditi pridelavo ekoloških proizvodov, da bi do leta 2030 ekološko kmetovanje izvajali na najmanj 25 odstotkih kmetijskih zemljišč.

Minister Podgoršek je izrazil zadovoljstvo ob potrditvi akcijskega načrta, ki je, kot je dejal na današnji novinarski konferenci, tudi ena od prednostnih nalog slovenskega predsedstva Svetu EU. Evropski komisar za kmetijstvo Janusz Wojciechowski pa je povedal, da so države članice spodbudili k pripravi nacionalnih akcijskih načrtov za ekološko kmetovanje. Čeprav je njihova priprava prostovoljna, so vse članice izrazile pripravljenost, da to storijo. Nekatere od njih so jih tudi že pripravile, je dejal.

Gre za pobudo v okviru strategije EU od vil do vilic, ki jo je komisija predstavila maja lani in ki je eden ključnih ukrepov v okviru evropskega zelenega dogovora. Ministri so ob kosilu prek video povezave razpravljali z ameriškim ministrom za kmetijstvo Tomom Vilsackom. Govorili so o izzivih na področju kmetijstva v smislu trajnosti in podnebnih sprememb ter o možnosti sodelovanja med EU in ZDA globalno.

Po besedah Podgorška so se osredotočili na pomen nadaljnjega širjenja trgov tudi s pomočjo mednarodnih sporazumov. Hkrati so poudarili pomen zaščite visokih standardov v kmetijstvu v EU z vidika konkurenčnosti. Wojciechowski je izrazil zadovoljstvo, da imajo ZDA pod sedanjo administracijo Joeja Bidna podobne poglede kot EU. Kot je dejal, sta strani v okviru mednarodnih forumov pripravljeni sodelovati pri promociji modelov trajnostne pridelave hrane.

Na vprašanje glede zaščite evropskih standardov je komisar izpostavil, da je treba doseči enakost standardov s promocijo le-teh. EU je velik izvoznik hrane, zato ima Unija močan interes, da trgovina poteka brez ovir. Glavno orodje dviga oziroma izenačitve standardov bi morala biti promocija visokih standardov EU, je prepričan.

Podgoršek je danes predstavil tudi delovni program predsedovanja Svetu EU in prioritete na področju kmetijstva in ribištva. Med glavnimi je omenil reformo skupne kmetijske politike. Kot je dejal, si slovensko predsedstvo prizadeva, da bi še v tem mesecu zaključili usklajevanja na treh uredbah, da bi jih lahko na oktobrskem zasedanju Evropskega parlamenta lahko tudi že obravnavali. Po navedbah virov pri EU gre med drugim za uredbo o skupni ureditvi trgov in o strateških načrtih.

Med ostalimi prioritetami je minister omenil še trajnostno upravljanje podeželja in tržne standarde, zlasti označevanje porekla mešanic medu. Na področju ribištva je izpostavil uredbo o nadzoru ribištva, na področju gozdarstva pa strategijo EU za gozdove. Wojciechowski in Podgoršek sta izrazila tudi globoko sožalje žrtvam poplav in njihovim družinam ter solidarnost s prizadetimi državami Nemčijo, Belgijo in Nizozemsko ob naravni katastrofi kot tudi Cipru zaradi požara. Komisar je ob tem omenil možnost pomoči, zlasti prizadetim podeželskim skupnostim in kmetom. Spomnil je, da imajo v okviru skupne kmetijske politike na voljo različna orodja, zlasti na podlagi drugega stebra skupne politike, in dodal, da so sedaj na potezi države članice, da zaprosijo za pomoč.

Ministri so v drugem delu zasedanja govorili o dobrobiti živali. Pri tem so obravnavali evropsko državljansko pobudo Končajmo dobo kletk, ki jo je Evropska komisija prejela v začetku lanskega oktobra. Pobudo je podpisalo skoraj 1,4 milijona državljanov širom EU. Komisija je v odziv na pobudo predstavila načrte za zakonodajni predlog, ki bo sprejet do konca leta 2023 in bo prepovedoval uporabo kletk za vse živali, navedene v pobudi.

O tem je komisarka za zdravje in varnost hrane Stela Kiriakides danes obvestila ministre in pri tem zagotovila, da bodo kmetje deležni ustrezne podpore, s katero jim bodo olajšali prehod na nov sistem. Ministri so obravnavali še pobudo Avstrije za izboljšanje dobrobiti živali pri reji puranov v skladu s strategijo od vil do vilic ter pobudo Francije in Nemčije o prepovedi sistematične usmrtitve moških piščancev v sektorju kokoši nesnic.

Ministri so po besedah Podgorška pozdravili vse tri pobude in se za zavzeli za izvedbo ocen učinka. Menili so, da je treba pobude presojati z ekološkega, socialnega in ekonomskega vidika, je povedal ob koncu srečanja. Kiriakidesova je glede pobude o reji puranov še dejala, da to področje pokriva direktiva o zaščiti rejnih živali in da bo komisija v letu 2023 predlagala njeno revizijo. Kar se tiče pobude o prepovedi usmrtitve moških piščancev, pa je izrazila zadovoljstvo, da se je več držav članic odločilo postopno odpraviti to prakso.

Na današnjem zasedanju so spregovorili tudi o širjenju afriške prašičje kuge v nekaterih članicah in se zavzeli za izpolnjevanje vseh možnih varnostnih ukrepov za preprečitev širjenja virusa.