Ministri za okolje EU v Luksemburgu o podnebnem svežnju

Ministri bodo na zasedanju Sveta EU za okolje prvič formalno razpravljali o zakonodajnem svežnju, imenovanem Pripravljeni na 55, ki ga je Evropska komisija predstavila julija.

Gre za obsežen sveženj predlogov za revizijo obstoječih zakonodajnih aktov s področja podnebja, prometa in energije, pa tudi za nove pobude za uskladitev zakonodaje s podnebnimi cilji zmanjšanja izpustov do leta 2030 za najmanj 55 odstotkov in podnebne nevtralnosti do leta 2050.

V ospredju razprave bodo predlogi revizije sistema EU za trgovanje z izpusti, uredbe o zavezujočem zmanjšanju izpustov za države članice do leta 2030 in o zmanjšanju izpustov CO2 za nove avtomobile ter vzpostavitev socialnega podnebnega sklada. Ministri bodo predvidoma sprejeli sklepe o pripravah za nastop EU in držav članic na podnebni konferenci COP26 novembra v Glasgowu na Škotskem. Za Slovenijo kot predsedujočo je ključno, da mednarodna skupnost na konferenci doseže dogovor o dokončanju knjige pravil za izvajanje pariškega sporazuma.

Pomembno pri tem je vprašanje uresničevanja nacionalno določenih prispevkov zmanjševanja emisij toplogrednih plinov in s tem povezane določitve skupnih časovnih okvirov, o čemer bo danes tudi tekla razprava, so povedali viri pri EU.

Ministri bodo obravnavali tudi novo strategijo EU za gozdove za 2030, ki jo je Evropska komisija objavila julija. Med delovnim kosilom bodo govorili še o pripravah na konferenco pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti, ki bo sredi tega meseca in aprila prihodnje leto v Kunmingu na Kitajskem.

Umanotera: Ministri morajo ponuditi ustrezne in pravične podnebne politike 

V slovenski fundaciji za trajnostni razvoj Umanotera pa pravijo, naj kot vodilo razpravi ministrov služijo poletne poplave na zahodu in požari na jugu Evrope ter najnovejše poročilo Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC).

Opozarjajo, da predlog svežnja Pripravljeni na 55 v trenutni obliki ni skladen z znanstvenimi izsledki in s ciljem omejitve segrevanja planeta na 1,5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko dobo. Zato se v Umanoteri pridružujejo pozivom, da morajo ministri v pogajanjih doseči ustrezen dogovor, ki bo v skladju s Pariškim podnebnim sporazumom. Prepričani so tudi, da je treba v celoti uveljaviti načelo 'onesnaževalec plača', hkrati pa ukiniti brezplačno dodeljevanje emisijskih kuponov industriji. "Ni pošteno, da gospodinjstva nosijo levji delež spopadanja s podnebno krizo, medtem ko največji onesnaževalci in porabniki energije v industriji uživajo kopico privilegijev in odpustkov, ki bi jih s trenutnim predlogom obdržali tudi v bodoče. Skrajni čas je, da tudi industrija prispeva svoj pošteni delež," pravi Andrej Gnezda.