Fajonova v Varnostnem svetu za takojšnje premirje v Gazi: 'Dovolj je'

Ministrica je tik pred začetkom zasedanja pred dvorano Varnostnega sveta odgovarjala na vprašanja dopisnikov ZN in jim prenesla vsebino svojega kasnejšega govora. Poudarila je, da v diplomaciji ni prostora za frustracije, in dejala, da si morajo vsi skupaj še naprej intenzivno prizadevati za končanje spopadov in mirovni proces, ki bo vodil do rešitve dveh držav.

"Moje današnje sporočilo je jasno in edino: potrebno je takojšnje premirje v Gazi in v regiji. Le s premirjem, ki ga bodo spoštovale vse strani, bomo lahko zaščitili civiliste," je v Varnostnem svetu uvodoma dejala ministrica in omenila, da je v 100 dneh spopadov življenje izgubil vsak stoti Palestinec v Gazi.

"Dovolj je. Velika večina ubitih v Gazi so ženske in otroci. Civilisti v Gazi se soočajo z nenehnimi napadi, stradanjem, prenapolnjenimi zavetišči, uničeno civilno infrastrukturo, sesutim zdravstvenim sistemom in onemogočenim dostopom do drugih osnovnih storitev. Le premirje bo omogočilo dostavo humanitarne pomoči v obsegu, ki je potreben," je dejala Fajonova in ponovila poziv za začetek priprav na mednarodno mirovno konferenco.

Poudarila je, da se humanitarne organizacije soočajo s številnimi izzivi, pri čemer njihovi delavci tudi umirajo. "Če želimo, da človečnost prevlada, moramo postaviti temelje za smiselno humanitarno akcijo. Le premirje bo ustvarilo pogoje za varno vrnitev razseljenih oseb," je dejala in ob tem jasno obsodila izjave izraelskih uradnikov, ki predlagajo izselitev Palestincev iz Gaze, kakor tudi grozljive razmere, v katerih živijo Palestinci v Gazi.

Obsodila je vse oblike terorizma, tudi teroristične napade Hamasa 7. oktobra, in ponovila poziv za takojšnjo brezpogojno izpustitev talcev.

"Ne moremo si zatiskati oči pred vsemi kršitvami mednarodnega humanitarnega prava in človekovih pravic, ki so se zgodile v zadnjih mesecih. Od terorističnega napada 7. oktobra in opisov spolnega nasilja s strani Hamasa, do vseh kršitev mednarodnega prava, vključno z mednarodnim humanitarnim pravom in pravom človekovih pravic," je dejala in poudarila, da je zagotovilo za mir in varnost močan mednarodni pravni sistem.

Opozorila je, da se nasilje širi po regiji in obsodila napade Hutijev na ladje v Rdečem morju. "Svoboda plovbe in pomorska varnost sta ključnega pomena za pretok osnovnega blaga, vključno s hrano, gorivom in ključno humanitarno pomočjo, namenjeno prebivalstvu po vsem svetu. Napetosti v regiji so vse večje in kmalu bomo dosegli točko, od koder ne bo več vrnitve," je posvarila.

"Prekinitev ognja bo omogočila obnovo Gaze pod vodstvom prenovljene palestinske oblasti ob močni podpori ZN in mednarodne skupnosti. S prekinitvijo ognja mislim na proces, ki se začne s prekinitvijo sovražnosti, ki jo spoštujejo vse strani v konfliktu, in vključuje vse zgoraj navedeno - vodi v neodvisno palestinsko državo, varen in zanesljiv Izrael, mirno regijo in življenje prebivalcev vseh držav v regiji brez strahu in terorja."

"26.000 žrtev, tako palestinskih kot izraelskih, ni statistika; vsaka od njih je imela življenje, družino, sanje, upanje in načrte. Najboljši način, da izkažemo spoštovanje tistim, ki so v tem konfliktu izgubili življenje, je to, da utremo pot miru. Čas je za prekinitev ognja," je sklenila.

Slovenija se ni pridružila tožbi Južne Afrike

V Varnostnem svetu ZN resolucije z zahtevo o premirju ta trenutek ni mogoče sprejeti, ker to ovirajo ZDA, ki so trdna zaveznica Izraela. Na vprašanje, ali obstaja možnost za pritisk na ZDA, da spremenijo stališče, je Fajonova odgovorila, da se o tem z Američani seveda pogovarjajo.

"Pogovarjamo se tako na zasedanjih kot tudi stran od oči javnosti. Srčno upam, da ob tolikšnem številu civilnih žrtev ne more nihče dopuščati, da se ta morija nadaljuje. Pritisk se bo nadaljeval in sem prepričana, da bomo danes v Varnostnem svetu slišali ves svet, ki bo pozival k premirju. Slovenija bo tukaj zelo glasna," je dejala.

Ministrica je sicer dodala, da Izrael v tem trenutku na premirje še ni pripravljen, čeprav sama meni, da bi to privedlo tudi do izpustitve preostalih talcev, ki jih je palestinsko gibanje Hamas zajelo med napadom na Izrael 7. oktobra lani.

Izrael zavrača tudi rešitev dveh držav in nima odgovora na vprašanje, kaj se bo zgodilo, ko se bodo boji končali. Slovenija zagovarja mirovno konferenco, ki bo privedla do rešitve dveh držav.

Fajonova je dejala še, da se Slovenija ni pridružila tožbi proti Izraelu, ki jo je na Meddržavnem sodišču v Haagu vložila Južna Afrika, in da vlada o tem ni sprejela nobenega sklepa. Zatrdila pa je, da bo Slovenija spoštovala odločitev sodišča.

Na vprašanje o tem, ali bi lahko dejanja Izraela v Gazi opredelili kot genocid, pa je odgovorila: "Jaz kot političarka ... Ni moja odgovornost in bilo bi celo napačno, da sama podajam take zelo grobe ocene. Za to so pristojna telesa, sodišča. Kaj je moje intimno mnenje, pa je nekaj drugega."

Borrell: Izrael ne bi smel nasprotovati rešitvi dveh držav

Izrael po vojni v Gazi ne more imeti pravice do enostranskega blokiranja vzpostavitve palestinske države, je v Bruslju dejal visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell. Egiptovski zunanji minister Sameh Šukri pa je poudaril, da o rešitvi dveh držav na Bližnjem vzhodu obstaja "mednarodni konsenz". 

"Nekaj je jasno, Izrael ne more imeti pravice veta na samoodločbo Palestincev," je Borrell povedal na skupni novinarski konferenci s Šukrijem po zasedanju pridružitvenega sveta EU-Egipt.

"Združeni narodi priznavajo oz. so večkrat priznali pravico Palestincev do samoodločbe. Nihče ne more dati veta na to," je še povedal.

Šukri je medtem dejal, da "obstaja mednarodni konsenz o potrebi, da se bližnjevzhodni konflikt razreši na podlagi rešitve dveh držav". "Čas je, da se to implementira, mednarodna skupnost ima načine, vire in mehanizme, da to stori," je poudaril.