Ameriški predsednik Donald Trump in ruski predsednik Vladimir Putin sta se zjutraj srečala ob robu vrha APEC v kitajskem Šendženu. Pogovor, ki je potekal za zaprtimi vrati in brez dostopa novinarjev, je trajal manj kot eno uro. Voditelja sta se pred začetkom srečanja rokovala in nasmejana pozdravila predstavnike medijev. Trump je ob tem poudaril, da imata s Putinom že vrsto let dobre odnose.
"Že mnogo let imava odličen odnos," je dejal ameriški predsednik. "Mislim, da lahko iz tega izide veliko čudovitih stvari ali pa se vsaj začnejo. Mislim pa, da se bodo zgodile," je dodal. Putina je sicer označil za svojega prijatelja.
Vsebine pogovora za zdaj niso podrobneje razkrili. Trump je pozneje pojasnil, da je šlo predvsem za pripravo na popoldansko tristransko srečanje s kitajskim predsednikom.
Trump in Ši o koncu vojne v Ukrajini
Po srečanju s Putinom je Trump odpotoval v rezidenco Kylin Villa v Šendženu, kjer so se začeli dvostranski pogovori s kitajskim predsednikom Ši Džinpingom. Trump je pred začetkom pogovorov pohvalil organizacijo vrha APEC in odnose med državama. Povedal je, da sta s Šijem že na sredini večerji sedela skupaj in se pogovarjala približno dve uri. Po njegovih besedah sta razpravljala o številnih vprašanjih, ki jih nameravata obravnavati tudi na uradnem srečanju. "Mislim, da bo zelo produktivno," je napovedal. Med pomembnejšimi temami je vojna v Ukrajini.
Trump je dejal, da si tako ZDA kot Kitajska želita konca vojne in da namerava o tem razpravljati tudi na srečanju s Putinom. Po njegovih besedah v vojni vsak mesec umre približno 25.000 ljudi, večinoma vojakov. Ameriški predsednik je ob tem izrazil upanje, da bi lahko tristransko srečanje prineslo napredek.

Ši: Odnosi med Kitajsko in ZDA se izboljšujejo
Kitajski predsednik Ši Džinping je ob začetku pogovorov ocenil, da so odnosi med Pekingom in Washingtonom na splošno stabilni in se izboljšujejo. Po poročanju Reutersa je Trumpu zagotovil, da je pripravljen še naprej sodelovati pri usmerjanju odnosov med državama.
Poudaril je tudi, da sta državi svojim odnosom dali novo vsebino, ki temelji na spoštovanju, pravičnosti in vzajemnosti. Trump je medtem izpostavil njun osebni odnos. "S predsednikom Šijem sva vzpostavila izjemen osebni odnos," je dejal.
Ameriški predsednik je izrazil prepričanje, da državi pod njunim vodstvom ne bosta imeli večjih težav pri sodelovanju. Pogovori potekajo v času, ko Washington in Peking poskušata ohraniti trgovinsko premirje, ki naj bi se izteklo 10. januarja. Trump je izpostavil tudi dogovor o vzajemnem zmanjšanju carin v vrednosti približno 30 milijard dolarjev na vsaki strani in napovedal, da bo Kitajsko pozval k dodatnemu nakupu ameriških kmetijskih proizvodov.
Na mizi tudi Iran in jedrsko orožje
Poleg vojne v Ukrajini in trgovinskih odnosov naj bi voditelji razpravljali tudi o razmerah na Bližnjem vzhodu. Trump je dejal, da imata ZDA in Kitajska skupen interes za nemoten pretok energentov skozi Hormuško ožino. Poudaril je tudi, da se državi strinjata, da Iran ne sme pridobiti jedrskega orožja. Med možnimi področji sodelovanja je omenil še boj proti krizi zaradi fentanila v ZDA.
Tristransko srečanje bi lahko odprlo tudi vprašanja jedrskega oboroževanja in razvoja umetne inteligence.
Zelenski opozarja pred novo Jalto
Napovedano srečanje voditeljev ZDA, Kitajske in Rusije povzroča zaskrbljenost v Ukrajini in delu Evrope. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je opozoril, da bi se lahko velike sile o prihodnosti Ukrajine dogovarjale brez njenega sodelovanja.
Pri tem je spomnil na konferenco na Jalti leta 1945, na kateri so voditelji ZDA, Sovjetske zveze in Velike Britanije ob koncu druge svetovne vojne razpravljali o povojni ureditvi Evrope.
Zelenski je posvaril pred "Jalto 2, 3 ali 4, s prerazporejanjem vpliva".
Ukrajina vztraja, da o njeni prihodnosti in morebitnih mirovnih pogojih ni mogoče odločati brez sodelovanja Kijeva.
Podobno stališče so večkrat izrazili tudi evropski voditelji. Medtem ko bodo Trump, Putin in Ši razpravljali v Šendženu, naj bi se v Berlinu sestali predstavniki več deset držav, ki bodo govorili o nadaljnji podpori Ukrajini.

Putin prvič po devetih letih na skupinski fotografiji APEC
Vrh v Šendženu ima poseben simbolni pomen tudi za ruskega predsednika. Putin se je namreč prvič po devetih letih osebno udeležil tradicionalnega skupinskega fotografiranja voditeljev APEC.
Nazadnje je bil na takšni fotografiji leta 2017, ko je vrh potekal v Vietnamu. Tokrat je stal v ospredju skupine voditeljev, med katerimi sta bila tudi Trump in Ši. Udeleženci so nosili rdeče in modre svilene šale, ki jih je pripravila gostiteljica Kitajska.
Za kitajskega predsednika Ši Džinpinga pa je vrh pomemben diplomatski dosežek. Kitajska je gostiteljica vrha, na katerem se bodo za isto mizo znašli voditelji treh velikih svetovnih sil.
Analitiki sicer opozarjajo, da od tristranskih pogovorov ne gre nujno pričakovati konkretnih dogovorov.
Nekdanja ameriška diplomatka Sarah Beran je za BBC ocenila, da so srečanja ob robu velikih mednarodnih vrhov pogosto prekratka za podrobno obravnavo najzahtevnejših vprašanj. Po njenem mnenju je zato pomemben predvsem simbolni pomen srečanja. Za Kitajsko gre za prikaz njenega diplomatskega vpliva, za Rusijo za ponovno uveljavljanje na mednarodnem prizorišču, za ZDA pa bo ključno, ali bodo pogovorom sledili konkretni koraki.
Kdo najbolj potrebuje šov?
Komentator nemškega Focusa Thomas Tuma ocenjuje, da je današnje srečanje Donalda Trumpa, Vladimirja Putina in Ši Džinpinga v kitajskem Šendženu predvsem demonstracija politične moči in priložnost za odmevne fotografije, precej manj pa dogodek, na katerem bi lahko sprejeli prelomne odločitve.
Srečanje nekateri primerjajo z jaltsko konferenco leta 1945, ko so voditelji ZDA, Sovjetske zveze in Velike Britanije odločali o povojni ureditvi Evrope. Tuma meni, da so takšne primerjave pretirane. Čeprav Evropa tudi tokrat ni za pogajalsko mizo, je po njegovem malo verjetno, da bi voditelji dejansko odločali o delitvi vplivnih območij.
Ob tem opozarja, da se vsi trije soočajo z resnimi težavami doma. Trump prihaja po velikem porazu republikancev na vmesnih volitvah, obremenjujejo pa ga tudi posledice vojne z Iranom. Putin že skoraj pet let vodi vojno proti bistveno manjši Ukrajini, rusko gospodarstvo pa z okoli 2600 milijardami dolarjev letnega bruto domačega proizvoda dosega približno velikost italijanskega in manj kot desetino ameriškega. Ši ima sicer pomembno gospodarsko prednost zaradi kitajskega položaja pri redkih zemljah, vendar se doma spopada s šibko potrošnjo in nepremičninsko krizo. Kitajski BDP na prebivalca znaša okoli 13.800 dolarjev, ruski 17.500, ameriški pa približno 90.000 dolarjev.
Po Tumovi oceni je največji simbolni zmagovalec srečanja prav kitajski predsednik. Kitajska gosti voditelja ZDA in Rusije v Šendženu, 18-milijonskem tehnološkem središču, kjer domujejo Huawei, Tencent in BYD. Mesto je zato idealna kulisa za prikaz kitajskega gospodarskega in tehnološkega razvoja.
Toda za tristransko srečanje je predvidena le ena ura. Tuma dvomi, da bi bilo v tako kratkem času mogoče doseči resne dogovore o Ukrajini, Iranu, Tajvanu ali drugih velikih mednarodnih vprašanjih.
Po njegovi oceni vsi trije voditelji predvsem potrebujejo podobo mednarodne moči, ki jo lahko predstavijo domači javnosti. Ši lahko pokaže, da Kitajska postaja osrednje prizorišče svetovne diplomacije, Putin utrjuje vtis, da Rusija kljub vojni ni izolirana, Trump pa lahko poudarja svojo vlogo pri reševanju svetovnih kriz. Tuma zato pričakuje predvsem politično simboliko, manj pa konkretnih rezultatov. Kot nekoliko ironično ugotavlja, bo ena ura gotovo zadostovala vsaj za skupinske fotografije.

































































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.