Množice so se v četrtek zbrale v Mandalaju na pogrebu 19-letnice, ki je bila dan prej ustreljena med mjanmarskimi protesti. Kyal Sin, znana kot Angel, je bila ob smrti oblečena v majico z napisom "Vse bo v redu". Pokloni so preplavili družbena omrežja, mnogi so jo imenovali za junakinjo.
Od državnega udara 1. februarja so Mjanmar zajeli množični protesti, ki zahtevajo konec vojaške vladavine in izpustitev pridržanih izvoljenih voditeljev. Po podatkih urada OZN za človekove pravice so varnostne sile doslej v protestih ubile več kot 54 ljudi, čeprav je v drugih poročilih številka precej višja. Sreda je bila najbolj krvav dan po puču, v mestih po državi je bilo ubitih 38 protestnikov.
Visoka komisarka OZN za človekove pravice Michelle Bachelet je varnostne sile pozvala, naj "ustavijo hudo zatiranje miroljubnih protestnikov". Na desetine držav je obsodilo nasilje v Mjanmaru, čeprav so to voditelji državnega udara večinoma ignorirali. Mjanmarski veleposlanik pri OZN, za katerega je vojska dejala, da so ga odpustili, potem ko je prosil za pomoč pri obnovi demokracije, je pozval k "najmočnejšim mednarodnim ukrepom" proti vojski. "V zadnjih treh, štirih dneh vidite, koliko naših nedolžnih in mladih življenj je bilo odvzetih," je Kyaw Moe Tun v svojem prvem intervjuju po zamenjavi dejal za BBC. "Kar želimo za prebivalce Mjanmara, je zaščita." Njegov namestnik Tin Maung Naing, ki ga je vojska imenovala namesto njega, je dejal, da je odstopil in da je Kyaw Moe Tun še vedno veleposlanik.
Nezadovoljni s sredinimi smrtnimi žrtvami so se protestniki podali na ulice Yangona in Mandalaya (dveh največjih mest v državi), pa tudi drugih mest. Po poročanju spletnega mesta Myanmar Now je več deset tisoč ljudi protestiralo v mestu Myingyan, kjer so dan prej ustrelili protestnico. Tiskovna agencija Reuters je poročala, da je policija streljala in s solzivcem pregnala protestnike v Yangonu in mestu Monywa. Prebivalci pa so povedali, da je pet lovskih letal v četrtek zgodaj zjutraj nizko preletavalo Mandalay, kar se je zdelo kot prikaz vojaške moči.
Več kot 1700 ljudi, vključno s poslanci in protestniki, je bilo pridržanih po puču, je dejala Bacheletova. Po njenih besedah so v zadnjih dneh naraščale aretacije, pridržali so tudi 29 novinarjev. Opozorila je, da bi lahko bile številke veliko večje zaradi obsega protestov in težav pri spremljanju dogajanja.
Zakaj ljudje protestirajo?
Mjanmarska vojska je oblast prevzela po strmoglavljenju vlade Aung San Su Či in razglasila izredno stanje. Le nekaj dni kasneje se je začelo pojavljati gibanje za državljansko neposlušnost, pri čemer se veliko ljudi ni želelo vrniti na delo. Gibanje je hitro začelo dobivati zagon in kmalu je stotine tisoč ljudi začelo sodelovati v uličnih protestih. Pretekli konec tedna se je začelo nasilno zatiranje večinoma mirnih protestov.
Rešitev na obzorju?
Mirna rešitev razmer v Mjanmaru je mogoča, če se lahko vse strani združijo in vzpostavijo pristen in neposreden dialog, pa je dejal singapurski zunanji minister Vivian Balakrishnan. "Tako upamo, da bodo vojaške oblasti izpustile predsednika Win Myinta in državno svetovalko Daw Aung San Su Či, da se bodo te razprave lahko začele."
"Podpiramo tudi obisk posebne odposlanke generalne sekretarke Združenih narodov v Mjanmaru, Christine Burgener, in upamo, da bo na tem obisku dobila dostop do Daw Aung San Su Či in drugih voditeljev NLD (Nacionalna liga za Demokracijo). Če se bodo dogodki še stopnjevali, bo za vse strani v Mjanmaru še bolj zahtevno doseči to bistveno spravo," je dodal Balakrishnan.
Omenil je, da je v začetku tega tedna med razpravo Odbora za oskrbo ministrstva mjanmarsko vojsko pozval, naj ustavi uporabo smrtonosne sile na civiliste. V torek se je udeležil neformalnega srečanja zunanjih ministrov Združenja držav jugovzhodne Azije (ASEAN). "Na srečanju je bila znova potrjena praksa, da ASEAN razpravlja o pomembnih vprašanjih skupnega pomena, kadar koli se pojavijo. To srečanje je bilo priložnost za odkrito in odprto razpravo ter za predstavitev vojaških oblasti o skrbi za mednarodno skupnost. Ministri za zunanje zadeve ASEAN so mjanmarsko vojsko pozvali, naj se čim bolj zadrži in vzdrži uporabe smrtonosne sile proti neoboroženim civilistom," je dejal.
"Uporaba smrtonosne sile proti neoboroženim civilistom v nobenem primeru ni opravičljiva. Neposredna skrb je, da se umaknemo iz hitro slabšajočih se razmer," je dejal. "Vojaške oblasti sem pozval, naj poiščejo mirno rešitev za Mjanmar. Druga možnost je dolgotrajna nestabilnost in če navajam premierja Leeja Hsiena Loonga, ogromen, tragičen korak nazaj," je še dejal Balakrishnan.
Posebna odposlanka ZN za Mjanmar v Varnostnem svetu zahtevala konec zatiranja
Posebno zasedanje Varnostnega sveta ZN o Mjanmaru, ki po nastopu Schraner Burgenerjeve poteka za zaprtimi vrati, je sklicala Velika Britanija, prizadevanja za izjavo ali resolucijo pa se bodo nadaljevala. Vojaški vrh Mjanmara ima pomembni zaveznici Kitajsko in Rusijo, ki imata v Varnostnem svetu ZN pravico do veta.
Posebna odposlanka je sicer prosila Varnostni svet, naj usliši obupane prošnje prebivalcev Mjanmara za konec zatiranja in obnovo demokracije. "Vaša enotnost glede Mjanmara je sedaj potrebna bolj kot kadarkoli prej. Zatiranje se mora prenehati," je 15 državam članicam najpomembnejšega organa ZN povedala Schraner Burgenerjeva, ki iz države dobiva po 2000 prošenj na dan s pozivi za ukrepanje mednarodne skupnosti.
"Upi, ki jih polagajo v ZN in njene članice, usihajo. Poslušam neposredne obupane prošnje od mater, študentov in starejših. Naj ponovno poudarim: mednarodna skupnost ne bi smela dati legitimnosti ali priznanja temu režimu, ki je bil vsiljen na silo," je dejala odposlanka.
KOMENTARJI (5)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.