Vojska je v ponedeljek sporočila, da bo oblast v državi prevzel poveljnik Min Aung Hlaing, in sicer zaradi domnevne volilne prevare. Na ulicah prestolnice Nepjido in mesta Jangon so vojaki. Na novembrskih volitvah si je zanesljivo zmago zagotovila stranka Nacionalna liga za demokracijo (NLD). A vojska šele drugih demokratičnih volitev v zgodovini države ne priznava.
Poleg de facto voditeljice Aung San Su Či so aretirali tudi predsednika države Vin Mjinta in še nekatere ministre. Skupno naj bi po poročanju BBC aretirali 42 uradnikov in vsaj 16 aktivistov. Ravno danes bi se sicer moral sestati nov državni parlament. Su Čijeva je prebivalce pozvala k protestom. Kot je dejala, skuša vojska znova uvesti diktaturo.
BBC poroča, da so komunikacijska sredstva v državi omejena. Omrežja mobilne telefonije ne delujejo, prav tako je omejen dostop do interneta. Mednarodne in lokalne televizijske postaje so blokirane. Glede na posnetke na družbenih omrežjih ljudje čakajo v dolgih vrstah pred bankomati za dvig gotovine. Banke naj bi sicer zaustavile vse bančne storitve.
Vojska je bila v Mjanmaru na oblasti 49 let, in sicer vse do leta 2011, v preteklosti pa je izvedla že dva državna udara. Dobitnica Nobelove nagrade za mir Su Či je bila po drugem vojaškem udaru 20 let zaprta. Svet jo je poznal kot borko za človekove pravice. Su Čijevi ustava prepoveduje, da bi postala uradna predsednica države, saj ima otroke, ki so tuji državljani. V zadnjem času na njen račun padajo obtožbe o nasilju nad pripadniki muslimanske manjšine Rohinga.
ZDA so medtem obsodile državni udar in zatrdile, da Washington nasprotuje vsakršnemu poskusu spremembe izida nedavnih volitev. Pozvale so k izpustitvi vseh politikov. Washington je tako kot številne države že pred nekaj dnevi pozval vojsko, naj se drži demokratičnih norm, potem ko je vrhovni poveljnik zagrozil z ukinitvijo ustave. Predsednik Biden je pozval vojsko, naj se odpove oblasti, ter zagrozil s ponovno uvedbo sankcij. "ZDA se bodo postavile v bran demokraciji, kjerkoli je ta napadena."
Dogajanje je ostro obsodil tudi generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres. "Ti dogodki predstavljajo resen udarec demokratičnim reformam v Mjanmaru," je v izjavi sporočil njegov tiskovni predstavnik. Zaradi državnega udara se bo na izrednem zasedanju sestal tudi Varnostni svet.
K spoštovanju vladavine prava, reševanju sporov prek ustreznih mehanizmov in izpustitvi vse priprtih je mjanmarsko vojsko pozvala tudi Avstralija. Podobno so podporo ohranitvi demokratičnih procesov izrazili v Indiji.
Peking je medtem strani v Mjanmaru pozval k razrešitvi razlik. "Kitajska je prijateljska soseda Mjanmara in upa, da bodo različne strani ustrezno razrešile razlike v skladu z ustavnim in pravnim okvirom za zaščito politične in družbene stabilnosti," je sporočil tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva.
KOMENTARJI (185)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.