Mladi ne želijo biti vodje

Za generacijo Z karierni uspeh ni več opredeljen zgolj z napredovanjem. Mnogi namreč dajejo prednost ravnovesju med poklicnim in zasebnim življenjem pred večjo odgovornostjo ter daljšim delovnim časom, navaja Euronews.

Trend postaja vse večji izziv za podjetja, med katerimi se številna že zdaj soočajo s težavami pri razvijanju naslednje generacije vodij. "Če pogledamo globalne raziskave, si le približno 6 odstotkov pripadnikov generacije Z želi prevzeti višje vodstvene položaje in postati nadrejeni. Za organizacije in njihove strukture je to zelo velik problem," je za Euronews povedal Tomasz Szklarski, izvršni direktor podjetja Enpulse in strokovnjak za zavzetost zaposlenih. Po njegovem mnenju so mladi nepripravljeni prevzemati vodstvene vloge predvsem zato, ker si ne želijo odgovornosti, ki jo prinaša takšno delo.

V zadnjih letih se je število zaposlenih, ki poročajo enemu samemu vodji, močno povečalo, pri čemer se je povprečna velikost ekip, ki pripada enemu vodji, podvojila – s približno šest na dvanajst ljudi. To vodje postavlja pod vse večji pritisk. Po eni strani so odgovorni upravam in višjim vodstvenim kadrom za doseganje poslovnih ciljev. Po drugi strani pa se od njih pričakuje, da podpirajo razvoj, motivacijo in dobro počutje vedno večjih ekip.

"Generacija Z je skrbno pretehtala, kaj zanjo pomeni ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem v primerjavi z odrekanji, ki jih zahteva vloga vodje. Mladi jasno vidijo breme, ki prihaja z vodstveno funkcijo. Vodja je odgovoren tako svojim nadrejenim kot tudi vse večjim ekipam, ki potrebujejo stalno podporo," je dejal Szklarski.

Upadanje zanimanja za vodstvene položaje ni le problem posameznih podjetij, temveč je svetovni trend, ki bi lahko predstavljal poseben izziv za Evropo, kjer demografske spremembe že tako krčijo delovno silo. V Evropi bo tako delalo vedno manj ljudi.

Čeprav umetna inteligenca vse globlje prodira v poslovni svet in avtomatizira številne procese, strokovnjaki menijo, da ne more nadomestiti pomanjkanja menedžerjev. Vodenje ekip še vedno zahteva veščine, ki jih je težko nadomestiti, vključno z empatijo, sposobnostjo grajenja odnosov, motiviranja zaposlenih ter sprejemanja odločitev, ki upoštevajo tudi človeški vidik delovanja organizacije.