Sodišče Mladiću potrdilo dosmrtno kazen za zločine med vojno v BiH

Petčlanski senat je ob nasprotnem mnenju predsedujoče sodnice Prisce Matimbe Nyambe iz Zambije kot neutemeljene zavrnil Mladićevo pritožbo v vseh točkah. Mladić je v pritožbi skušal zavrniti svojo odgovornost za vse zločine, tudi za genocid v Srebrenici in obleganje Sarajeva, s trditvijo, da ni bil del skupnega zločinskega naklepa.

Predsedujoča sodnica je med drugim pojasnila, da "ni prepričljiva njegova trditev, da je v Srebrenici deloval s ciljem, da bi civiliste evakuirali iz humanitarnih razlogov". Večina sodnikov je zaradi teže očitanih zločinov tudi zavrnila možnost sprejema olajševalnih okoliščin, ki bi privedle do znižanja kazni.

Sodniki so s tem potrdili obsodilno obsodbo iz leta 2017 ter Mladiča dokončno obsodili na dosmrtni zapor za genocid v Srebrenici, zločinov proti človečnosti, zločinov, storjenih med obleganjem Sarajeva, zajetja opazovalcev Združenih narodov in modrih čelad med vojno v BiH, ter drugih vojnih zločinov, storjenih v času vojne v Bosni in Hercegovini med letoma 1992 in 1995. 

Dokončna obsodba danes 78-letnega Mladića je prišla šestindvajset let po genocidu v Srebrenici. 

Haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, ki ga je leta 2018 nasledil mehanizem, je Mladića na prvi stopnji 22. novembra 2017 obsodilo na dosmrtni zapor. Kot takratnega načelnika generalštaba vojske Republike srbske ga je spoznalo za krivega v desetih od 11 točk obtožnice. 

Za krivega ga ni spoznalo samo za genocid nad Bošnjaki in bosanskimi Hrvati v petih občinah v BiH leta 1992. Zato se je na sodbo pritožilo tožilstvo. Obramba pa zaradi domnevnih postopkovnih napak zahteva razveljavitev sodbe ali ponovitev sojenja ali znižanje kazni.

Sojenje Mladiću, ki je bil od vložitve obtožnice leta 1995 na begu 16 let, je potekalo od maja 2012 do decembra 2016. Po pritožbah na prvostopenjsko sodbo se je prizivni postopek začel avgusta lani po vrsti preložitev zaradi Mladićevega zdravja in omejitvenih ukrepov ob pandemiji covida-19.

Na pravnomočno obsodbo se je na družbenih omrežjih odzval predsednik Evropskega sveta Charles Michel in zapisal, da je odločitev mednarodnega tribunala "pomemben korak k zagotovitvi pravice za žrtve". "Pomagala nam bo, da bolečo preteklost pustimo za seboj ter na prvo mesto postavimo prihodnost." 

Dosmrtno zaporno kazen je pozdravila tudi visoka komisarka Organizacije Združenih narodov za človekove pravice Michelle Bachelet. Odločitev mehanizma "izpostavlja odločenost mednarodnega pravosodnega sistema, da zagotovi odgovornost, ne glede na to, koliko časa traja - v primeru Mladića skoraj tri desetletja zatem, ko je zagrešil zločine." 

Posebna svetovalka Generalnega sekretarja ZN za preprečevanje genocida, Alice Nderitu, pa je v sporočilu za javnost zapisala, da obsodilna sodba predstavlja "zgodovinsko jasnost ter dokončnost za žrtve in preživele". "Prav tako pošilja zelo pomembno sporočilo Zahodnemu Balkanu, kjer vidimo, da se zanikanje genocida in poveličevanje obsojenih zločincev, kot je Mladić, povečuje." 

"Zgodovinska sodba kaže, da bodo tisti, ki izvršijo grozljive zločine, odgovarjali. Prav tako potrjuje našo skupno odločenost za preprečitev bodočih grozodejstev kjerkoli po svetu," pa je v odzivu dejal predsednik ZDA Joe Biden. 

Bošnjaški član predsedstva BiH Šefik Džaferović je na novinarski konferenci v Sarajevu dejal, da je najpomembneje, da bo Mladić odslej sinonim za vojne zločine in nič drugega. Obenem je ocenil, da mehanizem "na koncu ni imel moči niti poguma, da bi potrdil genocid tudi v drugih občinah, čeprav je bil očiten". Pozval je vse v BiH, naj sprejmejo sodbo.

Uradni Zagreb pozdravil pravnomočno sodbo Mladiću

Tudi uradni Zagreb je pozdravil današnjo sodbo. Kot so sporočili, je šlo za dolgo pričakovano sodbo in ocenili, da je izrečena kazen primerna. "Kot udeleženec več združenih zločinskih podvigov je storil genocid kot tudi najbolj okrutne zločine proti človeštvu ter kršil pravila in običaje vojskovanja z namenom, da bi za vedno odstranil Bošnjake in Hrvate s posameznih območij BiH," so zapisali v sporočilu za javnost.

Uradni Zagreb je tudi izrazili nezadovoljstvo, ker v končnem postopku proti Mladiću niso ugotovili udeležbe najvišjih državnih predstavnikov Srbije v združenem zločinskem podvigu, ki je predstavljal najhujše kršitve mednarodnega humanitarnega prava. Izrazil je tudi obžalovanje, ker Mladić "ni bil obtožen tudi za številne vojne zločine med napadi na Hrvaško, v kateri je začel svoj krvavi pohod". Uradni Zagreb je tudi izrazil upanje, da bo sodba prinesla vsaj delen mir in zadoščanje Mladićevim žrtvam in njihovim družinam.

Na Hrvaškem Mladiću pripisujejo odgovornost predvsem za zločine v vasi Škabrnja v zaledju Zadra, v kateri so pripadniki takratne JLA in srbskih upornikov 18. novembra 1991 ubili 84 prebivalcev in ujetih hrvaških vojakov. Poveljnik napadalcev je bil takratni polkovnik JLA Ratko Mladić. Zločin se je zgodil istega dne, ko so srbske sile zasedle Vukovar. Mladiću so po vojaških operacijah na Hrvaškem leta 1991 podelili čin generala JLA.

Hrvaško pravosodje je obravnavalo odgovornost Mladića zaradi zločinov proti civilnemu prebivalstvu v dalmatinskem zaledju na območju Šibenika in Sinja avgusta in septembra 1991. Šibeniško sodišče je zaradi teh zločinov maja 1991 Mladića in še šest oseb obsodilo v odsotnosti na 20 let zapora. Mladića so v Šibeniku leta 1995 obtožili tudi organiziranja rušenja jezu in hidroelektrarne na reki Cetini, s čem je ogrozil življenja več deset tisoč prebivalcev v splitskem zaledju.

Srbija po sodbi Mladiću: Sodišče v Haagu regijo oddaljilo od sprave

Srbska premierka Ana Brnabić je po izreku sodbe dejala, da je Srbija privržena in da si prizadeva za preiskavo vseh vojnih zločinov in kaznovanje odgovornih, da pa sodišču v Haagu zameri, ker je države in narode v regiji oddaljil od sprave.

Ocenila je, da je sodišče v Haagu nedvomno politično sodišče, ki je 26 let po koncu vojne v BiH še bolj oddaljilo verske skupnosti in narode v regiji. "Več je nestrpnosti, kot pred 26 leti in k temu je prispeval Haag," je dejala. "Pravici ni bilo zadoščeno, za zločine nad Srbi bolj ali manj ni več nihče odgovarjal, tisti, ki so, pa so bili vojaki, obsodbe pa so bile minimalne", je dejala o delu sodišča.