Ana Mladić je bila stara 24 let, študirala je medicino in veljala za eno najboljših študentk. Njen oče Ratko Mladić jo je klical "moja zvezda", Ana pa je bila nanj ponosna in ga je obiskovala tudi na bojišču. Nato je 24. marca 1994 v družinski hiši na beograjskem Banovem brdu umrla zaradi strela iz očetove pištole. Uradno naj bi storila samomor.
Okoliščine njene smrti so že kmalu sprožile številna vprašanja. Mladić je vse do konca trdil, da si njegova hči ni sama vzela življenja, temveč da jo je nekdo ubil. Po navedbah portala Mondo je po aretaciji celo dejal, da pozna imena ljudi, za katere je menil, da so odgovorni za njeno smrt.
Eden od vojaških zdravnikov je med pričanjem kot pomembno okoliščino izpostavil, da so pištolo našli v Anini levi roki, čeprav je bila desničarka. Dodatna vprašanja naj bi sprožil tudi obdukcijski izvid. Krogla je ostala v njeni glavi, čeprav naj bi šlo za pištolo "tetjac", katere strel ima veliko kinetično energijo. Zato naj bi bilo to precej nenavadno, če je bil strel sprožen z neposredne bližine.
Pomembno vlogo pri širjenju dvomov je imelo tudi pričevanje sosede. Po besedah pilota JLA Slobodana Stančevića, ki je bil med vojno Mladićev osebni snemalec, je soseda po strelu vstopila v stanovanje in našla Ano na tleh. Odšla je poklicat policijo, ob vrnitvi pa naj bi bila pištola na drugem mestu, kot jo je videla prej. Stančević je zato sklepal, da bi se medtem v prostoru lahko nahajal še kdo.
Po mestu so krožile govorice, da je Anin umor organiziral znani beograjski kriminalec, povezan z Državno varnostjo, čigar paravojaške formacije je Mladić pred tem izgnal iz Republike Srbske. Preiskave njene smrti pa niso nikoli zaključili.
Ljubezenska zgodba, depresija in druge teorije
V javnosti so se zato v letih po Anini smrti pojavile različne razlage. Ena od njih je njeno domnevno težko psihično stanje, druga pa naj bi bila povezana z njenim fantom Draganom, ki je umrl na bojišču v BiH. Po navedbah Monda naj bi Mladić nasprotoval njuni zvezi in poskrbel, da je bil Dragan mobiliziran ter poslan na fronto. Ana naj bi pozneje izvedela za očetovo vlogo.
Pojavljale so se tudi trditve o domnevni zlorabi, ki naj bi jo zagrešil Mladićev bližnji prijatelj v Moskvi. Moškega naj bi kasneje našli mrtvega z dvema streloma v zatilje. Tudi okoli njegove smrti so se pojavile špekulacije, da je "preveč vedel".
Oče, ki je hčerko še zadnjič naličil
Smrt hčerke je Mladića močno prizadela. Po pripovedovanju Stančevića ga je general prosil, naj posname Anin pogreb. Zgornji del krste je bil steklen, tako da se je videl njen obraz. Mladić je nato zahteval, da snemalca dvignejo, da bi lahko posnel tudi njeno truplo skozi stekleni del krste, je za medije povedal Stančević.
Pred pogrebom so Ano oblekli tehniki, njen oče pa naj bi na lastno željo hčerko še zadnjič naličil, poroča Mondo.
Njena smrt naj bi imela velik vpliv tudi na Mladićevo vedenje med vojno. Publicist Ljubodrag Stojadinović, ki je generala poznal v času njegove največje vojaške moči, naj bi zapisal, da bi lahko izguba hčerke "zamračila" njegov občutek za trpljenje drugih, predvsem sovražnikov.
Tudi druge smrti, ki so ostale zavite v skrivnost
Anina smrt ni bila edini dogodek, ki je v Mladićevem življenju ostal povezan z vprašanji in različnimi teorijami. Blic med tri skrivnostne dogodke, ki so zaznamovali njegovo življenje, poleg smrti njegove hčerke uvršča tudi smrt družine nekdanjega šefa njegovega osebnega varovanja Branislava Puhala ter smrt sodnega izvedenca Dušana Dunjića.
Nekaj mesecev po Anini smrti so v Savskem jezeru v Beogradu našli mrtvo Puhalovo ženo in njegovega nekaj let starega sina. Okoliščine, zaradi katerih je družina končala na dnu jezera, so še danes neznane.
Leta 2015 je v Haagu umrl tudi Dušan Dunjić. Njegovo truplo so našli v hotelski sobi noč pred navzkrižnim zaslišanjem pred Haškim tribunalom, kjer naj bi nastopil kot obrambni izvedenec v procesu proti Mladiću. Dunjić je bil specialist sodne medicine in je sodeloval pri številnih odmevnih primerih ter procesih pred tribunalom, navaja Blic.
Tudi v njegovem primeru so se pojavila vprašanja, vendar sama časovna povezava z Mladićevim procesom ni dokaz, da je bila njegova smrt kakor koli povezana z generalom.
Ratka Mladića so medtem pred Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo obsodili za genocid v Srebrenici, preganjanje, iztrebljanje, umore, deportacije, prisilno preseljevanje, teroriziranje civilnega prebivalstva, nezakonite napade na civiliste in jemanje talcev. Prvostopenjsko sodbo na dosmrtni zapor je sodišče izreklo leta 2017, pritožbeni senat pa jo je pozneje potrdil. Tako je bil Mladić pravnomočno obsojen na dosmrtni zapor, kjer je preživel preostanek življenja, dokler ni v četrtek tudi sam umrl.
Pištola TT-33, v našem prostoru znana kot 'tetjac', je bila standardna polavtomatska pištola sovjetske izdelave, ki so jo v obdobju hladne vojne množično uporabljale vojske in policijske sile držav vzhodnega bloka, vključno z Jugoslovansko ljudsko armado. Znana je po svoji robustnosti, preprostosti in uporabi močnega naboja kalibra 7,62x25 mm, ki ima visoko prebojno moč in kinetično energijo, zaradi česar so forenzični strokovnjaki v primeru Ane Mladić opozarjali na nenavadnost balističnih sledi pri domnevnem samomoru.
Mednarodni kazenski tribunal za nekdanjo Jugoslavijo (ICTY) je bilo posebno sodišče Združenih narodov s sedežem v Haagu, ustanovljeno leta 1993 za pregon storilcev hudih kršitev mednarodnega humanitarnega prava na območju nekdanje Jugoslavije med vojnami v 90. letih. Sodišče je odigralo ključno vlogo pri vzpostavljanju odgovornosti za vojne zločine, zločine proti človečnosti in genocid, s svojim delovanjem pa je postavilo pomembne precedense za mednarodno kazensko pravo, preden je leta 2017 uradno zaključilo svoje delo.
Obdukcijski izvid je uradni dokument, ki ga sestavi patolog po opravljeni obdukciji oziroma mrliškem ogledu trupla. Njegov namen je natančno ugotoviti vzrok, način in čas smrti. Forenzični zdravniki pri tem preučujejo poškodbe, prisotnost tujih snovi v telesu, sledi streljanja (kot so vstopne in izstopne rane) ter druge biološke dokaze. V primerih, kjer obstaja sum na kaznivo dejanje, je tak izvid ključen dokazni material, saj lahko razkrije neskladja med uradno razlago dogodka in fizičnimi dejstvi, kot so kot strela, razdalja ali smer izstrelka.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.