Množičen protest s podporo proruske stranke: 'Želimo biti del Rusije'

Protest, ki se ga je udeležilo več tisoč ljudi, je organizirala nedavno ustanovljena skupina Gibanje za ljudi, podporo pa so prejeli tudi od Rusiji naklonjene moldavske stranke Sor. Večina protestnikov se je v glavno mesto Kišinjev pripeljala z avtobusom, stroške prevoza pa naj bi krila stranka Sor.

Nekateri demonstranti, ki so se zbrali na ulicah prestolnice Kišinjev, so pozivali k odstopu predsednice države Maie Sandu, drugi pa so držali plakate z obrazi moldavskih voditeljev in politikov. 

"Imajo milijone, mi pa umiramo od lakote," so govorili protestniki. "Ko smo izvolili to vlado, je obljubila, da bo zvišala plače in pokojnine, vendar do zdaj nismo videli niti enega centa več," je dodala ena izmed protestnic.

Marina Tauber, generalna sekretarka stranke Šor, ki je tudi vodila protest pred parlamentom, je pojasnila, da stranka ne nasprotuje Evropski uniji in si želi dobrih odnosov z vsemi stranmi. Vendar so v njeni stranki tudi tisti, ki želijo, da Rusija čim prej posreduje. 

"Ni nas strah," je dejala strankarska svetnica Iurie Berenchi. "Če bi Rusija hotela zavzeti Moldavijo, bi to storila v manj kot enem dnevu." Berenchijeva je dejala tudi, da bi pozdravila rusko posredovanje. "Po mojem osebnem mnenju bi nam z Rusijo bilo veliko bolje, kot nam je zdaj."

 Mnogi ljudje v Kišinjevu sicer v tesnejših vezeh z Zahodom vidijo način, kako zagotoviti moldavsko neodvisnost in demokracijo, vendar je pogled protestnikov povsem drugačen. "Naj pridejo Rusi," so kričali protestniki. "Želimo, da pridejo sem. Želimo biti del Rusije."

Moldavija, ki ima sicer strateško lego ob meji z Ukrajino in v kateri se nahaja proruska separatistična regija Transnistrija, je močno odvisna od ruskega plina. Lani pa je Moskva za polovico zmanjšala dobavo plina Moldaviji, Kišinjev pa so preplavili protesti zaradi naraščajočih cen plina in električne energije.

Predsednica Sandujeva je nedavno opozorila, da želi Rusija z energetsko krizo destabilizirati razmere v Moldaviji, kar je po njenih besedah, ki jih povzema BBC, povzročilo "veliko nezadovoljstvo med prebivalstvom in nasilne proteste".

Pred kratkim pa je še obtožila Moskvo, da načrtuje državni udar, ki bi strmoglavil trenutno vlado. V preteklih dneh so namreč varnostne službe zavrnile vstop v Moldavijo 57 osebam iz prijateljskih držav Rusije, med njimi skupini srbskih nogometnih navijačev, in več boksarjem iz Črne gore. 

"Povsem jasno je, da je Rusija država agresorka," je za BBC pojasnil Rosian Vasiloi, vodja moldavske mejne policije. Grožnja po njegovem mnenju obstaja že od 24. februarja, ko se je začela vojna v Ukrajini, vendar je poudaril, da je zdaj drugače, ker gre za "grožnje znotraj in zunaj Moldavije."

Dokler se bo Ukrajina upirala in borila ter na koncu zmagala v vojni, je po njegovem mnenju tveganje za Moldavijo manjše. "Če pade Ukrajina, je na vrsti Moldavija," je povedal. "Vendar se ne bojim."

Od začetka vojne si vlada Sandujeve prizadeva državo rešiti odvisnosti od ruskega plina, vendar zaradi napadov na ukrajinsko infrastrukturo in stroškov uvoza električne energije iz Romunije to ni povsem enostavno.