Na posnetkih je mogoče slišati protestnike, ki pozivajo k strmoglavljenju iranskega vrhovnega voditelja ajatole Alija Hameneja in vrnitvi Reze Pahlavija, izgnanega sina zadnjega iranskega šaha, strmoglavljenega v islamski revoluciji leta 1979. Pahlavi je svoje podpornike pozval k protestom, poroča BBC.
Protesti so se v četrtek okrepili v severovzhodnem mestu Mašhad, drugem največjem iranskem mestu. Prebivalci so povedali, da so varnostne sile proti protestnikom uporabile solzivec, priče pa so prizore opisale "kot vojno".
Iranski Vrhovni svet za nacionalno varnost je opozoril, da iransko pravosodje in varnostne sile "ne bodo popustljive do saboterjev". Varnostne in policijske sile so bile napotene, da bi "nevtralizirale destabilizacijske načrte sionističnega režima in njegovega botra, Združenih držav". Hamenej je medtem v video nagovoru, ki ga je predvajala nacionalna televizija, je Hamenei dejal: "V Teheran in druge kraje je prišla skupina vandalov in uničila stavbe, ki so pripadale njihovi lastni državi, samo da bi ugodili predsedniku ZDA.To pa zato, ker je podal absurdno trditev, da podpira vas, izgrednike in ljudi, ki škodujete državi. Če je sposoben, naj vodi svojo državo."
Pahlavi, sin pokojnega nekdanjega iranskega šaha v izgnanstvu, je pozval ameriškega predsednika Donalda Trumpa, naj "bo pripravljen posredovati in pomagati iranskemu ljudstvu". "Gospod predsednik, to je nujen in takojšen poziv k vaši pozornosti, podpori in ukrepanju," je Pahlavi zapisal v objavi na X. "Ljudje bodo čez eno uro spet na ulicah. Prosim vas za pomoč."
Iranske oblasti so v četrtek po vsej državi blokirale internetne povezave. Država je doživela "internetni izpad", je sporočila mednarodna skupina za nadzor interneta NetBlocks, ki navaja, da je izpad sledil vrsti "ukrepov digitalne cenzure".
Podatki internetnega podjetja Cloudflare kažejo, da se je podatkovni promet v četrtek zvečer zmanjšal za približno 90 odstotkov. Omejen dostop do internetnih povezav pa je ostal na voljo delu vladnih organov in varnostnemu aparatu, poroča dpa. Iranske oblasti so že prej v obdobju protestov v letih 2019 in 2022 omejile dostop do interneta, da bi preprečile širjenje fotografij, videoposnetkov in informacij, povezanih s protestniki.
Iran že več kot deset dni pretresa val protestov, ki ga je sprožila poglabljajoča se gospodarska kriza in strm padec nacionalne valute, riala. V Teheranu so na ulice najprej odšli jezni trgovci, protesti pa so se nato razširili po vsej državi in prerasli v politične proteste proti avtoritarni vladi islamske republike.
Varnostne sile so se na proteste odzvale z nasiljem. Po podatkih organizacije za človekove pravice Iran Human Rights s sedežem v Oslu je bilo od izbruha protestov v spopadih z oblastmi ubitih najmanj 45 ljudi.
Evropska unija je danes opozorila, da je nasilje nad protestniki nesprejemljivo, in pozvala Teheran, naj spoštuje svobodo izražanja in vsem ponovno omogoči dostop do interneta.
"Iransko ljudstvo izraža svojo legitimno željo po boljšem življenju. Vsako nasilje nad miroljubnimi protestniki je nesprejemljivo," je dejal tiskovni predstavnik EU za zunanje zadeve in varnostno politiko Anouar El Anouni.
Trump, ki je minuli teden iranskim oblastem v primeru nasilja nad protestniki na družbenem omrežju Truth Social zagrozil s posredovanjem, češ da bodo ZDA zaščitile protestnike, je grožnjo v četrtek ponovil.
"Dal sem jim vedeti, da če bodo začeli ubijati ljudi, kar ponavadi počnejo med svojimi izgredi, (...) jih bomo zelo močno udarili," je Trump dejal v četrtek objavljeni epizodi podkasta The Hugh Hewitt Show. Tudi tokrat pa je pustil odprto vprašanje, kaj konkretno namerava storiti.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.