Iranska državna televizija je predvajala prizore tisočev ljudi, ki so do zadnjega kotička napolnili javni trg. Moški so mahali z zastavami Islamske republike, ženske, odete v črno, pa so večinoma stale ob strani.
- Pogreb žrtev napada na dekliško šolo v Iranu Profimedia
- Pogreb žrtev napada na dekliško šolo v Iranu Profimedia
- Pogreb žrtev napada na dekliško šolo v Iranu Profimedia
- Pogreb žrtev napada na dekliško šolo v Iranu AP
- Pogreb žrtev napada na dekliško šolo v Iranu AP
Mama ene od žrtev je na odru dvignila sliko s portreti žrtev. "Dokument ameriških zločinov," je dejala s plakatom v roki, medtem ko je množica vpila "smrt Ameriki", "smrt Izraelu" in "Ne predajte se".
Medtem so pri Združenih narodih za človekove pravice pozvali k temeljiti preiskavi napada na šolo. Iran trdi, da je bila šola tarča zračnega napada, medtem ko Izrael odgovarja, da niti oni niti Američani na tem območju niso izvedli kakršnih koli napadov. Ameriška stran poročila o napadu sicer še preučuje.
Visoki komisar ZN za človekove pravice Volker Türk je zaradi napada globoko pretresen, obsodil je napade na civiliste in civilno infrastrukturo. Pri ZN so pozvali k temeljiti preiskavi napada in javni objavi ugotovitev.
Položaj žensk
Po iranski zakonodaji, ki temelji na razlagi šeriatskega prava, si morajo ženske zakrivati lase s hidžabom in nositi dolga, ohlapna oblačila, ki zakrivajo njihovo postavo. Septembra 2022 je odmeval primer 22-letne Mahse Amini, ki je umrla tri dni po tem, ko so jo policisti aretirali, ker je nepravilno nosila naglavno ruto in jo odpeljali v center za "prevzgojo". Njena smrt je sprožila proteste po vsej državi. Zakon o nošnji hidžaba je bil uzakonjen že leta 1979 v času islamske revolucije.
Ženske v Iranu imajo sicer dostop do izobraževanja, a so omejene na področju zaposlovanja, potovanj in družbenega življenja.
Šeriatsko pravo, znano tudi kot islamsko pravo, je pravni sistem, ki temelji na verskih besedilih islama, predvsem na Koranu in sunnetu (tradicionalnih dejanjih in izreki preroka Mohameda). Šeriat ureja širok spekter človeških dejavnosti, od osebnih verskih obveznosti do civilnih zadev, kot so družinsko pravo, kazensko pravo, trgovina in javno življenje. Različne šole islamske jurisprudence (fiqh) imajo lahko nekoliko različne razlage šeriatskih načel, kar vodi do raznolikosti v njegovi uporabi v različnih muslimanskih državah in skupnostih.
Islamska revolucija v Iranu, znana tudi kot iranska revolucija, je bil proces, ki je vodil do strmoglavljenja dinastije Pahlavi in ustanovitve Islamske republike Iran. Revolucija se je zgodila leta 1979, ko je ajatola Ruholah Homeini, vodja revolucije, prevzel oblast. Ta dogodek je bistveno spremenil politično, družbeno in versko naravo Irana, uvedel je stroga verska pravila in spremenil mednarodne odnose države.
