Množični protesti v Mjanmaru: 'Nočemo hunte, hočemo demokracijo'

Gibanju so se pridružili tudi delavci in javni uslužbenci, ki so se protestu pridružili s stavko. Vrata svojih trgovin, lokalov, proizvodenj ipd. so zaprli in sporočili, da ta ostajajo zaprta, dokler vojaška hunta ne vrne moči demokratično izvoljeni vladi. Po vsej državi pa se bo zbralo več sto tisoč demonstrantov, in sicer kljub opozorilom vojaške hunte, da bi v morebitnem spopadu lahko prišlo do človeških žrtev.

Tri tedne po državnem udaru hunta ni uspela ustaviti vsakodnevnih protestov in "civilne neposlušnosti", ki sta jo povzročila aretacija izvoljene premierke Aung San Su Či in zahteve državljanov, da se stanje v državi vrne na tisto, ki je bilo pred 1. februarjem. Po poročanju neodvisnega združenja za pomoč političnim zapornikom je bilo aretiranih, obtoženih ali obsojenih vsaj 640 ljudi. Priprtih je 593.

Vojska je v nedeljo podala doslej najbolj grozeče svarilo, da se njeno potrpljenje izteka. "Protestniki sedaj spodbujajo ljudi, zlasti čustvene najstnike in mlade h konfrontaciji, v kateri tvegajo izgubo življenja," je sporočila v izjavi na državni televiziji MRTV. Protestnike je posvarila pred spodbujanjem "izgredov in anarhije".

Zaradi te objave je družbeno omrežje Facebook danes zaprlo stran televizije, pred tem pa zaradi nasilja minuli konec tedna tudi stran vojske. Zjutraj so, kljub grožnjam, množice protestnikov korakale po vseh večjih mestih.

Tisoči, številni na motornih kolesih, so se zbrali tudi v prestolnici Naypyitaw. Protestniki pa so se tako tudi danes, kljub grožnjam hunte, da bodo uporabili silo, če se bodo ljudje odzvali pozivu k splošni stavki, zbrali na ulicah Yangona. Okoli ameriškega veleposlaništva v Yangonu se je zbralo več kot 1000 demonstrantov, nedaleč od tam pa je že bilo postavljenih 20 vojaških tovornjakov in barikad. 

Številna podjetja tako v Yangonu kot v več drugih velikih mestih so poleg tega danes zaprta v odgovor na pozive k splošni stavki, ki naj bi gibanju državljanske nepokorščine dala nov zagon.

"Nočemo hunte, hočemo demokracijo. Ustvariti si želimo svojo prihodnost. Mama mi ni preprečila, da bi protestiral, rekla mi je le, naj bom previden," je dejal 22-letni Htet Hlaing."Sem smo prišli, da se pridružimo protestom, da se borimo, dokler ne zmagamo. Skrbi nas zatiranje, a bomo nadaljevali. Tako jezni smo," pa je dejal drugi, 23-letni študent.

'Revolucija 22222'

V Mjanmaru za srečne datume veljajo tisti dnevi, ki vsebujejo enake številke. Tako ni naključje, da so za splošno stavko in množične proteste izbrali ravno 22. dan v drugem mesecu leta 2021. Današnjega protesta se je po poročanju BBC zato tudi prijel vzdevek "revolucija 22222". Podobno kot 8. avgusta leta 1988, ko se je prav tako ljudstvo uprlo vojaški hunti, a so takrat bili deležni krvave represije.

Čeprav je bila vojska na tokratnih protestih še ni uporabila tolikšne sile, so tri osebe že izgubile življenje. Dva izmed njih so v soboto ustrelili v mestu Mandalay. V enem izmed protestov je umrl tudi policisti, je dejala vojska. Mlada ženska, ki je postala prva potrjena smrtna žrtev protestov, pa je v petek umrla, potem ko je štirinajst dni njeno življenje viselo na nitki.

Protesti potekajo skoraj vsak dan, odkar je vojska 1. februarja prevzela oblast. Avtor in zgodovinar Thant Myint-U je dejal, da se okno za mirno rešitev zapira. "V prihodnjih tednih bosta ključni le dve stvari: volja vojske, ki je že prej zatrla številne proteste, in pogum, spretnost in odločnost protestnikov, kar predstavlja večji del družbe."

Tom Andrews, posebni poročevalec OZN o človekovih pravicah v Mjanmaru, je dejal, da je zgrožen nad napadi na civiliste: "Od vodnih topov do gumijastih nabojev, solzivcev in utrjenih vojakov, ki streljajo proti mirnim protestnikom."

Puč in nedavno uporabo smrtonosnega nasilja nad protestniki so obsodili Združeni narodi, pa tudi Francija, Japonska, Nemčija, Singapur in Velika Britanija. Zunanji ministri EU se bodo v danes sestali in razpravljali o odzivu in ukrepih.