Modro morje postalo barve bele kave: Istro spet zajelo sluzenje

V začetku kopalne sezone je severni Jadran, tudi slovensko obalo, zajelo obsežno sluzenje. Na površini morja je nastala plast rjave sluzi, ki je številne domačine in obiskovalcev prepričala, da so dneve ob morju raje kot v vodi preživljali na suhem. 

S podobno težavo se zdaj ubadajo v Istri, iz okolice Pulja prihajajo posnetki še včeraj modrega morja, ki je nenadoma barve bele kave. Kot poročajo lokalni mediji je – pričakovano – zato tudi kopalcev manj in marsikatera sicer obljudena plaža je na vrhuncu sezone skorajda prazna. 

Čeprav morda neprijeten, je pojav povsem naraven in načeloma neškodljiv. Sluzenje morja je najpogostejše konec junija in v začetku julija, ko so izpolnjeni pogoji, kot so spremembe temperature vode in večje količine padavin v spomladanskem obdobju, kar posledično pomeni večji vnos dušikovih in fosforjevih hranilnih soli, ki služijo kot hrana za fitoplankton. "Pojav ni značilen samo za Jadran, temveč tudi za druge dele Sredozemlja in nekatera druga morja," je za Istarski.hr pojasnila Daniela Marić Pfannkuchen z rovinjskega Centra za preučevanje morja. Prvi zapisi o njem segajo že v 18. stoletje, in sicer v leto 1729, ko so za to uporabili izraz "umazano morje".

Sluzenje oziroma cvetenje ni omejeno le na okolico Pulja, Net.hr je objavil posnetke rjavih madežev na morju pri Poreču, o njih poročajo tudi iz Rovinja. A če kopalce moti sluz, ki se prime na telo in lase in jo je zelo težko odstraniti, številni pa pogrešajo tudi poletno modrino morja, so za ribiče težave večje. Sluz se namreč oprijemlje mrež, s katerimi lovijo sardele in sardone, za katere se prav zdaj začenja visoka sezona lova. 

"Ponoči, ko s sondami iščemo ribe, moramo biti zelo previdni, če so na območju velike količine akumulacij. Nenehno smo v stiku s kolegi ribiči in gremo na tja, kjer jih trenutno ni. V zadnjih nočeh je bila to obala pred severnim delom Istre," je za Istarski.hr povedal rovinjski ribič Bruno Venier. "Ribiči lahko pričakujejo motnje pri svojem delu in težave z opremo. Žal ne vemo, koliko časa bo pojav trajal, odvisno je od vremenskega dogajanja in tokov na območju severnega Jadrana. Domnevamo, da bi močna burja ali maestral lahko pripomogla, da bi se prej zaključil," je dejala Marić Pfannkuchnova, ki sicer pravi, da bi lahko trajal od nekaj tednov do treh mesecev. 

Spomnimo, sluz je s slovenskega morja konec junija odpihnila prav močna burja. Takrat je sluzenje segalo vse do Ancone. 

Kot je še pojasnila znanstvenica, se sluz v prvi fazi nabira v globljih slojih, nato pa predvsem zaradi mehurčkov plina, ki se ujamejo vanjo, splava na gladino, veter in tokovi pa jo porinejo k obali, kjer se najpogosteje nabira v zaprtih zalivih in lukah. Ko pride na površino, jo sprva lahko opazimo kot tudi več kilometrov dolge in nekaj deset metrov široke rjave pasove.

Za kopalce sluz sama po sebi ni nevarna, se pa vanjo lahko ujamejo številni, tudi patogeni organizmi, na primer fekalne bakterije, za katere ni ravno zaželeno, da zaidejo v telo. Nekateri poročajo tudi o iritacijah na koži, na Morski biološki postaji v Piranu pa jih tolažijo, da gre za fizične poškodbe, ki jih povzročijo različni skeletni delci in delci sedimenta, ki se prav tako ujamejo v plast sluzi. "Veliko bolj negativen vpliv ima sluz na organizme, ki živijo pritrjeni na dnu ali na počasi premikajoče se živali, saj se ti sluzi ne morejo umaknit. Zaradi velike količine sluzi je lahko njihovo dihanje oteženo oz. onemogočeno, kar lahko privede do pogina," so dodali junija, ko smo se s tem pojavom ubadali v Sloveniji. 

Čeprav nič kaj lepa na pogled, pa skriva tudi bolj privlačno presenečenje v obliki modro-vijoličnega svetlikanja. "Kot zanimivost omenimo še to: v nočnih urah lahko v sluzi, nabrani na površini, opazujemo pojav bioluminiscence. Če v sluz namreč dregnemo s palico ali vanjo vržemo kamenje, bomo opazili modro-vijolično svetlikanje. Pojav sproščanja svetlobe je pogost pri različnih morskih organizmih, ljudje pa ga največkrat zaznamo zaradi mikroskopsko majhnih fitoplanktonskih organizmov," so zapisali strokovnjaki z Morske biološke postaje.