Moldavski oligarh za 19 let v zapor zaradi izginotja miljarde dolarjev

Nekdanji poslovnež in zakonodajalec je Moldavijo od leta 2013 do 2019 nadzoroval kot "ujeto državo" in imel dejanski nadzor nad zakonodajno, izvršilno, policijsko in sodno oblastjo, čeprav nikoli ni zasedal najvišjih vladnih položajev.

Vladimir Plahotniuc, vodilni član Demokratske stranke Moldavije, je pobegnil iz države junija 2019, potem ko je njegova vlada propadla in se je soočil z vrsto obtožb o korupciji.

To je vključevalo sokrivdo v shemi, ki je leta 2014 privedla do izginotja denarja iz moldavskih bank, kar je bilo takrat enakovredno približno osmini BDP države, v škandalu, ki je postal znan kot "tatvina stoletja".

Grčija ga je izročila lani, potem ko so ga aretirali na letališču v Atenah na podlagi mednarodne tiralice Interpola. Sodnik v Kišinjevu je odločitev razglasil v sredo.

Sodišče je odredilo tudi zaseg približno 60 milijonov dolarjev (51 milijonov evrov) z njegovih računov, je, kot poroča Euronews, po izreku sodbe povedal tožilec Alexandru Cernei. 60-letni oligarh v sredo ni bil prisoten na sodišču.

Pred tem je zavrnil obtožbe in svoje sojenje označil za "politično" in "od samega začetka pomanjkljivo", navaja Euronews. Njegov odvetnik Lucian Rogac je dejal, da se bo na odločitev pritožil, saj jo je označil za "očitno nezakonito".

Plahotniuc je med letoma 2013 in 2019 prek Demokratske stranke, ki jo je vodil, vzpostavil nadzor nad ključnimi državnimi organi Moldavije. Nadzoroval je organe pregona v državi, da bi ciljal na politične in poslovne tekmece, in se vmešaval v moldavske volitve, je sporočilo ameriško zunanje ministrstvo, ki ga je leta 2022 dodalo na seznam sankcij.

Imel je nadzor nad upravnimi, finančnimi in medijskimi vzvodi družbe, celo ustavno sodišče pa je pod njegovim vplivom sprejemalo politične odločitve. Plahotniuc je 14. junija 2019 pobegnil iz Moldavije po razpadu vlade pod vodstvom Demokratske stranke, za katero je na splošno veljalo, da jo nadzoruje iz zakulisja.

Njegov odhod se je zgodil, potem ko sta Socialistična stranka in ACUM istega dne oblikovala koalicijsko vlado in sprejela deklaracijo o Moldaviji kot "ujeti državi".

Leta 2022 so ga dodali na britanski seznam sankcij in mu prepovedali vstop v državo. Njegova sredstva so bila zamrznjena v Veliki Britaniji in na njenih čezmorskih ozemljih. Obtožili so ga vpletenosti v proruske politične kampanje in prizadevanj za oviranje moldavske poti k EU.

Po izročitvi Plahotniuca Moldaviji so tožilci zahtevali 25 let zapora, kar je najvišja dovoljena kazen po zakonu, v primeru, povezanem z izginotjem denarja iz treh bank leta 2014.

Plahotniuca so obtožili ustanovitve in vodenja kriminalne združbe ter goljufije in pranja denarja v posebej velikem obsegu. Obtožbe so vključevale nadzor nad organi pregona v državi z namenom ciljanja na politične in poslovne tekmece ter vmešavanje v moldavske volitve.

Najvišji položaj, ki ga je Plahotniuc zasedal v Moldaviji, je bil podpredsednik parlamenta.

Moldavski predsednik od leta 2016 do 2020 Igor Dodon je bil aretiran 24. maja 2022 zaradi obtožb, da je junija 2019 od Plahotniuca prejel med 600.000 in 1 milijon dolarjev v tako imenovanem primeru "kuliok" ali "črna torba". Tožilstvo je povedalo, da je Dodon denar zahteval za plačilo stroškov Stranke socialistov v Moldaviji, vključno s plačami strankinih uslužbencev.

Tožilstvo je hkrati dejalo, da naj bi se Dodon v Moskvi pogajal o oprostitvi Plahotniuca kazenske odgovornosti v nerešenih primerih, ki so v pristojnosti ruskih organov pregona zaradi trgovine z drogami in organiziranega kriminala.

Obtožbe so delno temeljile na videoposnetku iz leta 2019, na katerem je prikazano, kako Dodon na sedežu Demokratske stranke od Plahotniuca prejema črno torbo.

Dodona so dali v hišni pripor, nato pa ga novembra 2022 izpustili in mu prepovedali zapustiti državo. Njegovo sojenje še poteka.

Dodon, vodja proruske Socialistične stranke, je vse obtožbe proti njemu zanikal in jih označil za politični pregon.