Morebitna udeležba hrvaške vojske v Euforju razburja javnost v BiH

"Obstajajo vzvodi. Če ne bo šlo drugače, z embargom, blokado, vetom. Na nekaj, kar je drugim pomembno," se je za to nedavno zavzel tudi hrvaški predsednik Zoran Milanović.

Na to vztrajanje Hrvaške so se oglasili iz Združenja taboriščnikov iz Mostarja, ki so dejali, da kot žrtve vojne v BiH tega ne bodo dopustili. "Nihče ne krivi niti ne obtožuje enega naroda, ampak obtožuje oziroma samo javno govori, da je politično vodstvo Republike Hrvaške na čelu s Tuđmanom in političnim vodstvom t. i. HRHB (Hrvaška republika Herceg-Bosna) obsojeno za združeni zločinski podvig," so poudarili v sporočilu za javnost. Ostro so obsodili prikrojevanje zgodovinskih dejstev, ko nekateri hrvaško vojsko prikazujejo kot "osvobodilno" vojsko v BiH. 

"Taboriščniki so na svojih hrbtih najbolj občutili 'osvobodilno' vojsko, ki so jo poimenovali po različnih živalih (pume, tigri, levi ...). Žrtve ne želijo in ne bodo dopustile prihoda vojske, ki je izvajala zločinsko politiko na območju Bosne in Hercegovine, in proti temu se bomo borili z vsemi demokratičnimi in razpoložljivimi sredstvi," so zapisali. 

Oglasile so se tudi Matere enklave Srebrenica in Žepa, ki so na generalnega sekretarja Združenih narodov (ZN) Antonia Guterresa in njegovo svetovalko za preprečevanje genocida Alice Wairimu Nderitu naslovile pismo. V njem so Združene narode pozvale, naj preprečijo namero hrvaške vlade, da prek ZN in zveze Nata oziroma mirovne misije Evropske unije v BiH Eufor vojno angažira svoje oborožene sile v BiH v okviru operacije Althea.

V pismu so poudarile, da je Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v petih razsodbah razsodilo, da je bila Hrvaška agresor na BiH in da se je hrvaška vojska vojno angažirala s ciljem, da bi okupirala del BiH in ga pripojila Republiki Hrvaški.

Hrvaški član predsedstva BiH Željko Komšić je na to opozoril že minuli teden v pismu generalnemu sekretarju Nata Jensu Stoltenbergu. V njem je zapisal, da nasprotuje pošiljanju hrvaških vojakov na mirovno misijo v BiH, ker je bila Hrvaška aktivna udeleženka v vojni v BiH, njen cilj pa je bil etnično očistiti dele BiH pod svojo vojaško in politično upravo.

Varnostni svet ZN je minulo sredo soglasno podaljšal mandat Euforja za še eno leto. S tem je Uniji dovolil, da za eno leto podaljša delovanje misije Eufor-Althea, ki od leta 2004 zagotavlja izvajanje vojaškega dela daytonskega mirovnega sporazuma, s katerim se je končala vojna v BiH. Eufor bo tako v državi ostal vsaj do novembra prihodnje leto.