Morski pes ga je ugriznil v glavo, biolog bolečine ni čutil takoj

Mauricio Hoyos, morski biolog z več kot 30-letnimi izkušnjami pri preučevanju morskih psov v njihovem naravnem okolju, je bil na raziskovalnem potovanju v Kostariki, ko ga je septembra napadel morski pes.

Manj kot dva meseca pozneje ima na obrazu še vedno brazgotine od napada. Dejal je, da upa, da bo samico galapaškega morskega psa spet srečal.

Hoyos je dodal, da je tak ugriz posledica običajnega vedenja živali, ko se soočijo z zaznano grožnjo: "V tem primeru je bil ta ugriz kot pasji," je rekel.

"Ste že kdaj videli, kako psi, ko se jim drug pes preveč približa, hitro ugriznejo? To jih ne boli, ampak pomiri drugega psa," je še pojasnil.

"Ta velikanska samica, dolga med 3 in 3,5 metra, je plavala mimo in se odpravila proti dnu, jaz pa sem se postavil tako, da bi jo označil na dnu hrbtne plavuti," je rekel, a se je ta samica, kot je pojasnil, odzvala drugače kot druge.

"Spustil sem glavo in kot sem čutil, se je njena spodnja čeljust zarivala v moje lice, zgornja čeljust pa v mojo glavo. Znotraj njenih čeljusti sem bil, kot si predstavljam, za sekundo, nič več, nato pa jo je preprosto spet odprla," je še opisal dogodek.

Samica galapaškega morskega psa je s svojimi 29 nazobčanimi zobmi Hoyosu pretrgala zračno cev njegovega potapljaškega aparata. Napad morskega psa je preživel, vendar je bil še vedno v smrtni nevarnosti.

Poleg tega mu je eden od zob raztrgal potapljaško masko, krvava voda pa je še bolj zameglila njegovo že tako omejeno vidljivost.

"Ko sem ugotovil, da iz cevi ne prihaja zrak, sem zgrabil drugo, ki jo imamo, ki ji pravimo hobotnica in se uporablja za dajanje zraka nekomu drugemu, če ga potrebuje," je povedal za BBC: "Potem pa sem ugotovil, da regulator ne deluje in piha zrak, namesto da bi ga reguliral, zato sem se moral spomniti svojega treninga in ga začeti regulirati z ustnicami."

Hoyos je med krvavenjem in ob slabi vidljivosti ter z omejenim dostopom do zraka izračunal, da ima manj kot minuto časa, da doseže površino: "Ker nisem videl ničesar, sem iskal svetlobo. Začel sem plavati navzgor, zelo usklajeno, ker sem se želel izogniti neenakomernim gibom, ki bi privabili morskega psa."

Ko je dosegel gladino, so ga potegnili na krov. Hoyos je pojasnil, da bolečine zaradi poškodb ni čutil do veliko pozneje: "Očitno sem imel v sistemu adrenalin, ugriz ni tako bolel."