Isti posnetek je objavila tudi nizozemska raziskovalna novinarska mreža Lighthouse Reports in še nekateri drugi evropski mediji, ki so sodelovali v novinarski preiskavi.
Moški na posnetku nosijo uniforme, zelo podobne tistim, ki jih ima hrvaška intervencijska policija, in uporabljajo policijske palice. Eden od njih je med udarci na migrante tudi kričal: "Go to Bosnia (Pojdi v Bosno, op. a.)!"
Posnetki so nastali junija letos med sicer osemmesečno novinarsko raziskavo, v kateri so sodelovale ekipe omenjenega hrvaškega in nizozemskega medija, poleg njih pa še nekaj drugih novinarjev iz Švice, Nemčije in Francije.
Preiskovalna novinarja Klaas van Dijken in Lamia Šabić, ki sta avtorja posnetka, sta takole pojasnila okoliščine: "Ko smo vstopili na območje t. i. zelene meje v bližini reke Korane nedaleč od Šturlića v BiH, smo se morali plaziti skozi grmovje, nato pa smo zaslišali avto, ki je vozil na drugi strani po makadamu na hrvaški strani meje. Odprli so kombi, ki ga nismo videli, smo pa slišali udarce in krike ljudi, očitno je bilo, da jih pretepajo."
Po njunih besedah sta nato približno 20 metrov stran skozi grmovje zagledala štiri zamaskirane moške, ki so ljudi odrivali v reko, do globine prsi. "Na silo so jih preganjali v reko in nato proti Bosni," je povedal van Dijken. Dodal je, da moški na oblačilih sicer nimajo nikakršnih našitkov, so pa nosili posebne jakne z dolgimi rokavi, kar je nenavadno, saj je bilo tisti dan sončno in toplo. "Analizirali smo te jakne in jih primerjali z uniformo uradne hrvaške intervencijske policije. Jasno je, da gre za popolnoma isti tip jakne. Ima enake zadrge in vzorce, tudi šivi so enaki," je še povedal van Dijken.
O nasilnih deportacijah so sicer poročali tudi begunci sami. Kot so povedali, so jim policisti pogosto zasegli mobilne telefone, osebne stvari in dokumente. V reportaži so o policijskem nasilju pri nezakonitih prehodih meje pričali še medicinsko osebje, analitiki in novinarji raziskovalci.
Načelnik hrvaške policije: Opravili bomo preiskavo
Po objavi prispevka je načelnik hrvaške policijske uprave za mejo Zoran Ničeno za hrvaško RTL potrdil, da so oblikovali delovno skupino, ki naj bi danes začela preverjati navedbe o nezakonitem nasilnem vračanju oziroma t. i. push backih migrantov. Zanikal je, da obstaja kakršenkoli ukaz o pregonu ali pretepanju migrantov, ter zatrdil, da udarjanje in pretepanje ljudi nikakor nista del običajnega postopka.
Podpredsednik hrvaške vlade in notranji minister Davor Božinović je danes v Zagrebu napovedal, da bodo sankcionirali vse tiste policiste, za katere se bo ugotovilo, da so kršili zakone. Dejal je, da zaradi prekoračitve pooblastil vsako leto kaznujejo približno 400 policistov iz različnih policijskih služb. "Nimamo in ne bomo imeli nobene tolerance do kakršne koli oblike zlorabe pooblastila. Tudi v tem primeru bomo storili vse, da ugotovimo, kaj se je zgodilo, nato pa se bomo odločili o nadaljnjih korakih," je še dejal minister. Na vprašanje, ali se čuti odgovornega, če bi se izkazalo, da so na posnetkih res pripradniki hrvaške policije, pa je minister odgovoril: "Zakaj bi to bila moja osebna odgovornost?"
Hrvaški premier Andrej Plenković je dejal, da je v sredo zvečer od Božinovića zahteval, naj notranje ministrstvo preveri medijske navedbe o dogodkih na meji, da bi lahko ukrepali. Povedal je, da je Hrvaška urejena država, ki spoštuje svoje zakone in mednarodne predpise, ter si ne želi postopkov, ki niso v skladu s pravnim redom."Pričakujem, da bodo policija in pristojne službe storile vse, da bi pripravile poročilo o tem, kaj se resnično dogaja," je dejal Plenković. Kot je dodal, ima Hrvaška pravico, tako kot vse države, preprečevati ilegalne migracije ter da ob tem cenijo vlogo hrvaške policije, ki varuje hrvaške meje.
Mednarodna organizacija za človekove pravice Amnesty International je po objavi posnetkov sporočila, da je "skrb vzbujajoče, da si Evropska komisija še naprej zatiska oči pred očitnimi kršitvami evropske zakonodaje ter celo nadaljuje financiranje policijskega nadzora meje v teh državah".
S prstom kažejo tudi na Grčijo
Televizija RTL je v svojem prispevku navedla tudi, da vrsta informacij, ki so jih zbrali, kaže, da podobne postopke kot na Hrvaškem policisti izvajajo tudi na ostalih mejah EU, predvsem v Romuniji in Grčiji.
Objavljeni so bili posnetki o nezakonitem ravnanju grške obalne straže do prosilcev za azil v Egejskem morju, kjer naj bi jim prestregli čolne in jih pustili v morju na oranžnih reševalnih splavih, za katere je denar prispevala tudi EU. Grška vlada, ki je doslej zavračala obtožbe zaradi tovrstnih postopkov, se za zdaj ni odzvala.
Johanssonova: Šokantni posnetki škodijo ugledu EU
"Zdi se, da gre za orkestrirano nasilje na naših zunanjih mejah in da obstajajo prepričljivi dokazi o zlorabi sredstev EU, kar je treba temeljito preiskati," je zaskrbljena evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson, ki pravi, da so posnetki o nasilju policistov nad migranti na Hrvaškem in v Grčiji "šokantni" in škodijo ugledu EU.
Napovedala je, da se bo še danes pogovorila z notranjima ministroma Grčije in Hrvaške, ter spomnila na to, da predlagani novi migracijski pakt, ki je sicer znova v slepi ulici, vključuje obveznost za članice, da preiščejo takšna poročila in da na mejah vzpostavijo neodvisne mehanizme nadzora.
Evropska komisija po njenih besedah nima na voljo dovolj vzvodov za ukrepanje. Za zaščito zunanje meje so odgovorne članice, ki pa bi seveda pri tem morale spoštovati evropski pravni red in temeljne pravice, je izpostavila Johanssonova.
To sicer ni prvič, da komisarka izraža zgroženost in izjemno zaskrbljenost nad poročili o nasilju nad migranti na meji med Hrvaško in BiH. Pred letom dni je zaradi podobnih očitkov pisala hrvaškim oblastem in tudi obiskala Hrvaško, a glede na nove posnetke se stanje po tem ni bistveno izboljšalo.
Poročil o nasilju hrvaške policije nad migranti je bilo v preteklih letih precej. Komisija je vseskozi poudarjala, da očitke o grobem ravnanju z migranti jemlje zelo resno, da so v tesnem stiku s hrvaškimi oblastmi in da je s pomočjo evropskih sredstev vzpostavljen tudi nadzorni mehanizem, ki naj bi zagotovil, da so vse dejavnosti obmejnih organov v skladu z zakonodajo EU.
Kljub tem zagotovilom je evropska varuhinja človekovih pravic Emily O'Reilly pred približno letom dni začela preiskavo ravnanja komisije na podlagi pritožbe Amnesty International.
Pritožnica trdi, da komisija ni preverila, ali so hrvaške oblasti dejansko vzpostavile nadzorni mehanizem in kako so porabile evropski denar, namenjen za to. Varuhinja je komisiji poslala vrsto vprašanj, na katera je morala odgovoriti do konca letošnjega januarja.
