Kremelj je danes sporočil, da se bo parade v Moskvi 9. maja udeležilo 29 tujih voditeljev, čeprav sta na seznamu tudi najmanj dve ozemlji, ki nista mednarodno priznani kot državi.
Navedli so, da se bodo voditeljem več nekdanjih sovjetskih republik in tradicionalnih zaveznic Rusije iz srednje Azije na paradi pridružili voditelji Indonezije, Burkine Faso, Vietnama, Egipta, Zimbabveja, Iraka, Konga, Mjanmara, Kube, Etiopije in Ekvatoralne Gvineje.
Parade naj bi se udeležila tudi voditelja tradicionalnih rivalov, Armenije in Azerbajdžana, ter mednarodno nepriznanih republik Južne Osetije in Abhazije, separatističnih proruskih pokrajin v Gruziji.
V Moskvi se bosta po navedbah Kremlja mudila tudi srbski predsednik Aleksandar Vučić in slovaški premier Robert Fico, ki bosta tako očitno kljubovala svarilom Bruslja glede morebitne udeležbe evropskih voditeljev na paradi.
Opozorilo iz Kijeva
Kijev je medtem ravno danes posvaril vojske tujih držav pred morebitnim sodelovanjem na petkovi vojaški paradi v Moskvi. Kremelj napoveduje, da bodo poleg ruskih vojakov sodelovali še pripadniki vojska iz 13 držav, med njimi Kitajske, Egipta, Vietnama in Mjanmara.
V Kijevu menijo, da udeležba tujih sil na paradi pomeni delitev odgovornosti za agresivna dejanja Rusije v Ukrajini.
"Ruska vojska je v Ukrajini zagrešila in še vedno izvaja grozodejstva, kakršnih Evropa ni videla od druge svetovne vojne," so danes sporočili z ukrajinskega zunanjega ministrstva. Po njihovih besedah bo ta vojska v petek korakala po moskovskem Rdečem trgu, kot da gre za osvoboditelje, čeprav gre dejansko za "okupatorje" in "vojne zločince".
Kot so poudarili, bi sodelovanje tujih sil na paradi pomenilo delitev odgovornosti za dejanja Rusije v Ukrajini. "Pohod skupaj z njimi pomeni delitev odgovornosti za kri umorjenih ukrajinskih otrok, civilistov in vojakov, ne pa počastitev zmage nad nacizmom," so sporočili.
Oblasti v Moskvi so ob tem napovedale, da se bosta ruski predsednik Vladimir Putin in kitajski predsednik Ši Džinping, ki bo na večdnevni obisk v Rusiji prispel v sredo, sestala v četrtek in med drugim razpravljala o vojni v Ukrajini ter odnosih med Rusijo in Kitajsko.
Kitajska in Rusija v zadnjem času krepita bilateralne odnose, pri čemer Peking zavrača obtožbe Zahoda o podpiranju vojne v Ukrajini.
V sovjetski Rdeči armadi, ki je bila med bolj zaslužnimi za osvoboditev Evrope izpod nacističnega okupatorja, se je sicer po podatkih ministrstva borilo tudi okoli šest milijonov Ukrajincev. Putin medtem zasluge za zmago nad nacizmom pripisuje zlasti ruskemu narodu.
KOMENTARJI (20)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.