Most prečka reko Tumen med ruskim krajem Hasan na skrajnem vzhodu države in severnokorejskim krajem Tumangang. Gre za odročno in redko poseljeno obmejno območje, kjer reka označuje zadnjih nekaj kilometrov meje, preden se izlije v morje, poroča Guardian.
Dolg je približno en kilometer in širok sedem metrov ter ima dva prometna pasova. Je del širšega 4,7 kilometra dolgega prehoda, ki vključuje tudi dostopne ceste. Satelitski posnetki prav tako kažejo, da se na ruski strani gradi spremljajoča infrastruktura, med drugim tudi pristajalna ploščad za helikopterje.
Gradnja prehoda je zdaj večinoma končana. Severna Koreja je svoj del projekta, vključno s carinskimi in karantenskimi objekti, dokončala pred načrtovanim odprtjem 19. junija, Rusija pa pri gradnji na svoji strani meje zamuja, zato novega datuma odprtja za zdaj še niso potrdili.
Ruske in severnokorejske oblasti projekta gradnje mostu niso skrivale, trdijo namreč, da je njegov namen razširiti trgovinsko izmenjavo in spodbuditi turizem. Vendar pa nova preiskava ukrajinske organizacije za človekove pravice Truth Hounds kaže, da je most namenjen predvsem vzpostavitvi diskretnega vojaškega logističnega koridorja in ne spodbujanju trgovine.
Nazar Myhun, ki je pri organizaciji Truth Hounds vodil preiskavo na podlagi javno dostopnih virov, je dejal, da je eden ključnih razlogov za takšno oceno dejstvo, da je cestni promet v primerjavi z železniškim precej lažje skriti pred satelitskim nadzorom, kar Zahod uporablja za spremljanje dejavnosti Rusije in Severne Koreje.
Novi most čez reko Tumen poteka vzporedno z Mostom prijateljstva, ki je edina železniška povezava med državama. Cestni omrežji Rusije in Severne Koreje sta po besedah Myhuna bistveno obsežnejši od njunega železniškega omrežja, zato je spremljanje celotne cestne infrastrukture precej zahtevnejše.
Poleg tega je nakladanje in razkladanje tovornjakov mogoče opraviti veliko hitreje kot pri železniških vagonih, ki so zaradi daljšega časa postankov dlje izpostavljeni satelitskemu opazovanju. "Vrsta železniškega vagona, ki je vidna na satelitskem posnetku, lahko razkrije veliko o njegovem tovoru. Nekatere vrste blaga se prevažajo v odprtih vagonih, kar omogoča njihovo prepoznavo," je Myhun povedal za Guardian.
Cestni tovor je prav tako mogoče naložiti praktično kjer koli, medtem ko je železniški promet odvisen od omejenega števila stalnih železniških vozlišč.
Do zdaj uporabljena železniška povezava ima namreč eno omejitev. Velika razlika je v širini tirov med Rusijo in Severno Korejo, kar pomeni, da je treba na vlakih zamenjati kolesne sklope, da lahko nadaljujejo pot po železniškem omrežju ene ali druge države. Te omejitve pa novi cestni most nima, kar precej olajšuje premik orožja in vojakov.
Širitev trgovine in turizma?
Ruski minister za promet Andrej Nikitin je dejal, da bo "odprtje novega cestnega mostu povečalo medsebojno trgovinsko menjavo, izboljšalo logistiko, okrepilo kulturne vezi ter obmejna območja spremenilo v dinamično razvijajoča se gospodarska središča".
Podobno tudi severnokorejska državna tiskovna agencija KCNA most predstavlja kot sredstvo za spodbujanje "potovanj ljudi, turizma in pretoka blaga" med državama.
Vendar organizacija Truth Hounds meni, da je gospodarska upravičenost projekta vprašljiva. Ocenjuje se, da je gradnja mostu stala več kot 100 milijonov dolarjev (okoli 87,6 milijona evrov), medtem ko je bila vrednost dvostranske trgovinske menjave leta 2024 po poročilih le 34 milijonov dolarjev (29,8 milijona evrov). Turizem iz Rusije v Severno Korejo ostaja strogo nadzorovan in je večinoma omejen na organizirane skupinske oglede, leta 2025 pa je državo obiskalo približno 10.000 ruskih turistov. Pjongjang, ki ga obišče večina tujih turistov, je od mejnega prehoda oddaljen več kot 500 kilometrov.
Preiskava zato ugotavlja, da je most predvsem strateška infrastruktura: koridor za premikanje severnokorejskih vojakov, gradbenih brigad in vojaških uradnikov v Rusijo ter za prenos ruske tehnologije in virov v nasprotno smer.
Okrepljeno vojaško zavezništvo
Gradnja mostu se je začela po tem, ko sta Vladimir Putin in Kim Džong Un junija 2024 podpisala celovit sporazum o strateškem partnerstvu, s katerim sta utrdila vojaške vezi. Te so od takrat privedle do tega, da je Severna Koreja Rusiji za podporo v vojni proti Ukrajini zagotovila vojake, topniško strelivo in balistične rakete.
A to predstavlja le majhen del veliko širšega vojaškega sodelovanja. Več kot 14.000 severnokorejskih vojakov se je borilo skupaj z ruskimi silami v regiji Kursk, potem ko je Ukrajina avgusta 2024 izvedla nepričakovano protiofenzivo na ruskem ozemlju. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je zdaj opozoril, da se Rusija pripravlja na prihod dodatnih 30.000 vojakov. Po ocenah naj bi v ruski vojni umrlo najmanj 2.000 severnokorejskih vojakov, medtem ko sta bila dva hudo ranjena vojaka zajeta kot vojna ujetnika.
Leta 2023 je Reuters poročal, da so satelitski posnetki pokazali približno 2000 zabojnikov, izvoženih iz severnokorejskega pristanišča Rason v Rusijo. Domnevajo, da so vsebovali topniške granate in morda tudi rakete kratkega dosega.
