"Izvedli smo novo posebno operacijo in tretjič napadli Krimski most - tokrat pod vodo," je na omrežju Telegram sporočila ukrajinska varnostna služba SBU. Zapisali so, da so minirali enega od temeljev mostu z več kot 1000 kilogrami eksploziva, eksplozijo pa sprožili danes v zgodnjih jutranjih urah.
Operacijo, ki je trajala več mesecev, je osebno koordiniral in vodil vodja SBU Vasil Maljuk. "Krimski most smo napadli že v letih 2022 in 2023, sedaj nadaljujemo to tradicijo - tokrat pod vodo. (...) Krimski most je legitimna tarča, saj ga sovražnik uporablja kot logistično povezavo za oskrbovanje svojih čet. Krim je Ukrajina," je sporočil arhitekt napada.
SBU je v sporočilu navedla še, da civilnih žrtev v operaciji ni bilo, ter besedilo opremila z videoposnetkom podvodne eksplozije na enem od temeljev mostu.
Obseg škode sicer za zdaj ni jasen. SBU navaja, da so temelji mostu močno poškodovani in v "kritičnem stanju". Ruski mediji so medtem poročali, da je bil Krimski most začasno zaprt med 6. in 9. uro zjutraj, po krajšem obdobju normalnega delovanja so ga popoldan spet zaprli, nato pa znova odprli za ves promet, ki naj bi trenutno po manjših zastojih potekal kot običajno.
Zadnji ukrajinski napad na Krimski most je julija 2023 terjal dve smrtni žrtvi. Ukrajina je most pred tem napadla tudi oktobra leta 2022, ko je silovita eksplozija povzročila obsežno škodo, v obeh primerih pa je bil zaradi škode več mesecev zaprt za promet.
Most na Krim je Rusija začela graditi kmalu po zasedbi ukrajinskega polotoka leta 2014. Gradnja je trajala štiri leta, po svečani otvoritvi na čelu z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom pa so 19 kilometrov dolg most leta 2018 odprli za promet ter s tem vzpostavili cestno in železniško povezavo med zasedenim polotokom in ruskim ozemljem.
Mrk pod nadzorom ruskih sil: 700.000 ljudi brez elektrike
Obstreljevanje ukrajinskih sil je medtem poškodovalo visokonapetostno infrastrukturo v regiji Zaporožje, zaradi česar je več kot 600.000 ljudi v skoraj 500 naseljih ostalo brez elektrike, je na Telegramu zapisal ruski guverner delno zasedenega Zaporožja Jevgenij Balicki.
Guverner dela regije Herson, ki je pod ruskim nadzorom, Vladimir Saldo, pa je sporočil, da so ostanki sestreljenih dronov poškodovali dve transformatorski postaji. Brez elektrike je po njegovih ocenah v več kot 150 krajih ostalo okoli 100.000 ljudi. Kot je še dodal, si ekipe na terenu prizadevajo za čimprejšnjo obnovo oskrbe z elektriko.
Napade je medtem nadaljevala tudi ruska vojska. V napadu z droni v ukrajinski regiji Černigov so bile ponoči ranjene štiri osebe, več objektov pa je bilo poškodovanih. Tudi iz Odese so poročali o ruskih napadih in škodi na infrastrukturi, navaja ukrajinska tiskovna agencija Ukrinform.
Do novih napadov prihaja po ponedeljkovem drugem krogu pogovorov med rusko in ukrajinsko delegacijo v Istanbulu, na katerem se strani nista uspeli dogovoriti o prekinitvi ognja.
Rusija je sicer na pogovorih predstavila memorandum s svojimi pogoji za končanje vojne. Ta med drugim zahteva mednarodno priznanje štirih delno zasedenih regij na vzhodu in jugu Ukrajine – poleg Zaporožja in Hersona še Lugansk in Doneck. Vse štiri si je Rusija enostransko priključila leta 2022. Zahtevajo tudi priznanje suverenosti nad polotokom Krim, ki ga je Rusija zasedla leta 2014.
