"Večina ljudi verjame, da se kaj takšnega njim ne more zgoditi. Prav v tem pa je težava," opozarja Diamond, profesor psihologije na Univerzi Južne Floride.
Po njegovih besedah gre za pojav, ki ga poznajo že od devetdesetih let prejšnjega stoletja. Takrat so zaradi varnostnih razlogov otroci začeli sedeti na zadnjih sedežih avtomobilov, kjer jih voznik med vožnjo ne vidi več neposredno. V določenih okoliščinah lahko možgani preidejo v tako imenovani avtopilot, rutina pa prevzame nadzor nad zavestnim spominom, piše focus.de.
Posledica je lahko tragična. Starš je prepričan, da je otroka že odpeljal v vrtec ali da je z njim nekdo drug, v resnici pa otrok ostane v vozilu.
Preprost trik: plišasta igrača na sovoznikovem sedežu
Diamond priporoča preprost in brezplačen ukrep. Ko otrok sede v avtomobil, naj starši na sovoznikov sedež postavijo njegovo plišasto igračo.
"Če je igrača spredaj samo takrat, ko je otrok v avtu, postane zanesljiv vizualni opomnik, ki prekine delovanje avtopilota," pojasnjuje.
Po njegovem mnenju je ključno, da ljudje sprejmejo dejstvo, da so človeški možgani zmogljivi, a hkrati tudi zmotljivi.
Otrok lahko umre v manj kot pol ure
Strokovnjaki opozarjajo, da lahko temperatura v parkiranem avtomobilu tudi ob zmerno toplem vremenu zelo hitro doseže življenjsko nevarne vrednosti. V vročih poletnih dneh se notranjost vozila segreje na več kot 50 stopinj Celzija, otrokovo telo pa se pregreva bistveno hitreje kot telo odraslega človeka.
Po Diamondovih besedah lahko otrok v takšnih razmerah umre že v manj kot pol ure.
V Italiji alarmni sedeži že obvezni
Nekatere države skušajo tveganje zmanjšati tudi s tehnologijo. V Italiji je uporaba otroških sedežev z alarmnim sistemom zakonsko obvezna. Ti starše opozorijo, če otrok ostane v vozilu.
Dodatno varovalko predstavljajo tudi vrtci. Če se otrok ne pojavi in starši odsotnosti ne sporočijo, jih osebje kontaktira.
Diamond poudarja, da tehnološke rešitve same po sebi niso dovolj, lahko pa predstavljajo pomembno dodatno zaščito. Največji korak k preprečevanju tragedij pa je po njegovem mnenju zavedanje, da nihče ni imun na napake lastnih možganov.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.