ZDA skrbijo vodje talibanov, a delo vlade bodo sodili po dejanjih

Talibani so na vrh svoje vlade, v kateri so ključna mesta zasedli najvišji predstavniki skupine, imenovali svojega veterana, mulo Mohameda Hasana Akunda, ki je na terorističnem seznamu Združenih narodov. Namestnik premierja bo njihov soustanovitelj, Abdul Gani Baradar, mesto notranjega ministra pa je dobil Siradžudin Hakani, vodja uporniške skupine Hakani, ki velja v ZDA za teroristično skupino.

"Izpostavljamo, da je predstavljeni seznam imen sestavljen zgolj iz posameznikov, ki so člani talibanov ali njihovi bližnji sodelavci, žensk ni. Skrbita nas tudi pripadnost in zgodovina nekaterih posameznikov," je sporočil tiskovni predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva.

Kljub temu je napovedal, da bodo talibane sodili po dejanjih, ne besedah. Ob tem je ponovil poziv talibanom, naj zagotovijo varen prehod vsem ameriškim državljanom in Afganistancem, ki bi želeli oditi iz države. Ameriški državni sekretar Antony Blinken, ki je bil v torek v Katarju, največjem tranzitnem središču ob množični evakuaciji iz Afganistana, je glede tega dejal, da talibani sodelujejo, če imajo potniki ustrezne potovalne dokumente.

Blinken je imel glede dogajanja v Afganistanu pogovore v Nemčiji, kjer je obiskal še eno pomembno tranzitno točko med nedavnimi evakuacijami, ameriško letalsko bazo Ramstein. Tam se je sestal tudi z nemškim zunanjim ministrom Heikom Massom, s katerim sta vodila virtualno srečanje ministrov 20 držav o prihodnosti Afganistana. "Talibani si prizadevajo za mednarodno legitimnost. Vsako legitimnost, kakršno koli podporo, si bodo morali prislužiti," je Blinken dejal po virtualnem srečanju zunanjih ministrov.

Oblikovanje začasne vlade, ki poleg talibanov ne vključuje nobene druge skupine, "ni signal za več mednarodnega sodelovanja in stabilnost v državi," pa je ocenil Maas in izrazil upanje, da bodo talibani pri nadaljnji sestavi vlade to upoštevali. Ministri so razpravljali o skupnem pristopu do talibanov. Maas je že pred pogovori izpostavil pogoje spoštovanja temeljnih človekovih pravic, stalne možnosti varnega prehoda, ohranitve humanitarnega dostopa in boja proti terorističnim skupinam, kot sta Al Kaida in Islamska država.

Nemški zunanji minister je pred pogovori z Blinknom opozoril, da se v Afganistanu obeta humanitarna kriza. V mnogih delih države zaradi suše že primanjkuje hrane, hkrati so bila ustavljena izplačila mednarodne pomoči, od katere je odvisno veliko ljudi. Obstaja nevarnost, da bo političnemu zlomu sledil gospodarski zlom - s še drastičnejšimi humanitarnimi posledicami, je opozoril.

Pomen humanitarne pomoči

Antonio Guterres, komisar ZN meni, da je humanitarna pomoč lahko iztočnica v dogovorih s talibani. Po njegovih besedah morajo talibani omogočiti pogoje, da ZN lahko delujejo. "Na primer dekletom morajo omogočiti odstop do šolanja, ženskam se mora dovoliti, da hodijo v službo. To je pogoj, da lahko delujemo kar se da normalno. Verjamemo, da je humanitarna pomoč lahko prava pot v smislu, da talibani razumejo, da je ta pomoč bistvena in da razumejo, da jim bo mednarodna pomoč omogočena, če upoštevajo določena pravila." Guterres meni, da bi se lahko preko mednarodne pomoči razvilo zaupanje, a vseeno opozarja, da je situacija nepredvidljiva. 

Talibani so prejšnji mesec med zaključkom umika ameriških in drugih tujih sil iz države po 20 letih znova prevzeli oblast v Afganistanu, v torek pa so šredstavili 33 članov vlade, med katerimi pa so kljub obljubam, da bo vlada vključujoča, izključno najvišji predstavniki talibanov. V vladi ni nobene ženske, prav tako ne pripadnikov drugih etničnih, verskih ali političnih skupin.