"Danes izražam popolno in nedvoumno solidarnost z vsemi zavezniki, katerih zračni prostor je bil kršen. Odziv zavezništva je bil odločen in se bo še naprej krepil," je v uvodnem nagovoru dejal predsednik vojaškega odbora Nata Giuseppe Cavo Dragone.
"Ta dejanja so eskalatorna, nepremišljena in ogrožajo življenja, Rusija pa nosi polno odgovornost zanje," je še dodal.
Latvijski predsednik Edgars Rinkevičs je medtem ob začetku srečanja dejal, da je najpomembnejša in očitna prioriteta zračna obramba.
Ruski droni so nedavno vdrli v zračni prostor Poljske in Romunije, ruska bojna letala pa so kršila zračni prostor Estonije. Na Danskem so morali medtem zaradi dronov, katerih izvor za zdaj ni znan, v začetku tedna začasno zapreti letališče v prestolnici Koebenhavn, v četrtek zvečer pa še letališče v Aalborgu.
Po navedbah danske policije so v petek zvečer znova opazili drone, tokrat nad največjo vojaško bazo na Danskem v osrednjem delu države Karup. Preiskava je v teku, v njej sodeluje tudi vojska, je sporočila policija.
Danska premierka Mette Frederiksen je ob tem opozorila, da je bila njena država v zadnjih dneh žrtev hibridnih napadov, Rusija pa je zanikala kakršnekoli povezave z delovanjem dronov v bližini danskih letališč.
V luči več incidentov v zadnjih dneh in tednih so obrambni ministri desetih vzhodnih in severnih članic EU, med njimi tudi Danske, v petek razpravljali o vzpostavitvi t. i. dronskega zidu za obrambo pred brezpilotniki. Poudarili so, da je treba najprej vzpostaviti učinkovit sistem zaznavanja.
Zveza NATO pa je ta teden v Severnem morju izvedla tudi obsežno vojaško vajo Neptune Strike 25-3. Na vaji so med drugim preizkusili zmogljivost in usklajenost lovskih in drugih letal. Letalonosilko USS Gerald R. Ford so na odprtem morju spremljali ameriški rušilci ter francoske in danske fregate.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.