Danska je ena od številnih evropskih držav, ki so v zadnjih tednih poročale o "incidentih z droni". Ti so se v soboto pojavili tudi nad nekaterimi vojaškimi objekti. Obrambni ministri iz 10 držav EU so se dogovorili, da bodo kot odgovor na opažanja vzpostavili "zid proti dronom", medtem ko so iz zveze Nato sporočili, da bodo "povečali budnost" nad Baltikom.
Ministrstvo za promet je v svoji izjavi dejalo, da je policija pred vrhom EU "znatno bolj pripravljena" in da mora "poskrbeti za Dance in goste". Prepoved bo veljala do 3. oktobra, kršitve pa se lahko kaznujejo z denarno kaznijo ali zaporno kaznijo do dveh let. Danska trenutno predseduje Svetu EU.
Na Danskem poročajo o neznanih dronih od 22. septembra, ko so zaprli letališče v glavnem mestu. Tudi letališči Aalborg in Billund sta bili prejšnji teden zaradi aktivnosti dronov prisiljeni prekiniti delovanje. Danski preiskovalci še niso uspeli identificirati odgovornih za prelete, vendar je obrambna ministrica dogajanje že označila za "hibridni napad", ki je bil del "sistematične operacije".
Danska premierka Mette Frederiksen je dejala, da oblasti pojav dronov še vedno preiskujejo, kdo stoji za vdori, in ni izključila možnosti vpletenosti Rusije. Moskva "odločno zavrača" vsakršno namigovanje, da je bila vpletena v incidente na Danskem.
Rusijo so v preteklosti večkrat obtožili izvajanja hibridnih napadov, Evropa pa je v visoki pripravljenosti, potem ko je več držav članic Nata poročalo o ruskih vdorih v njihov zračni prostor.
Norveški upravljavec letališča Avinor je v nedeljo poročal o "aktivnosti" dronov nad letališčem Bronnoysund, preiskave pa še potekajo po "morebitnih opažanjih dronov" v bližini največje norveške vojaške baze v soboto. Leti so bili v nedeljo preusmerjeni tudi v Bukarešti, potem ko so piloti letala Turkish Airlines v zračnem prostoru nad letališčem opazili dron.
Romunija je v začetku tega meseca sprejela novo zakonodajo, s katero je povečala pooblastila pilotov zračnih sil za sestrelitev neidentificiranih letal in dronov.
Švedska, Francija in Nemčija na pomoč
Švedska bo Danski pred srečanjem evropskih voditeljev, ki bo ta teden v Koebenhavnu, poslala radarje in vojaške sisteme proti dronom, je danes sporočil švedski premier Ulf Kristersson. Pomoč je napovedal po tem, ko so morali na Danskem zaradi dronov zapreti več letališč. Tudi Francija je v podporo Danski v to državo napotila svoje enote.
Kristersson je na družbenem omrežju X danes sporočil, da je švedskim oboroženim silam naložil, naj Danski v podporo njenim operacijam v povezavi z zasedanji evropskih voditeljev ta teden zagotovijo vojaške zmogljivosti za boj proti dronom, vključno s specializirano enoto, ki bo vključena v dansko vojsko. Po njegovih besedah bodo Danski poslali t. i. sisteme Counter UAS.
Švedska bo Danski za določeno obdobje tudi posodila nekaj svojih zmogljivih radarskih sistemov, je še zapisal Kristersson na omrežju X.
Francija pa je danes sporočila, da je "v odziv na nedavni porast letov neidentificiranih dronov v danskem zračnem prostoru" v državo napotila svoje vojaške enote. Po navedbah obrambnega ministrstva v Parizu so na Dansko napotili 35 svojih pripadnikov, večnamenski helikopter Fennec in sredstva za boj proti dronom. Ministrstvo je ob tem dodalo, da droni predstavljajo "resno grožnjo", poroča bruseljski portal Politico.
Nemčija bo v Koebenhavn napotila približno 40 vojakov, ki bodo pomagali pri odkrivanju, prepoznavanju in obrambi pred droni, je na današnjem brifingu za novinarje pred vrhom EU povedal tiskovni predstavnik nemške vlade. Operacija bo trajala do 7. oktobra, vojaki pa bodo imeli s seboj ustrezno opremo, je pojasnil po poročanju agencije Reuters.
V Koebenhavn je sicer že minuli konec tedna prispela nemška fregata FSG Hamburg, da bi pomagala pri nadzoru zračnega prostora.
V danski prestolnici bo v sredo neformalni vrh EU, v četrtek pa še vrh 47-članske Evropske politične skupnosti. Danska je sporočila, da je okrepila varnost okoli kraja dogodka, potem ko so droni prejšnji teden motili zračni promet na šestih danskih letališčih, tudi v Koebenhavnu.
Danska je v nedeljo tudi odredila prepoved civilnih letov z droni, potem ko so drone v preteklih dneh opazili nad vojaškimi območji. Zveza Nato pa je sporočila, da so zaradi dronov okrepili dejavnost na območju Baltskega morja.
Danska premierka Mette Frederiksen je pred dnevi opozorila, da je bila Danska žrtev hibridnih napadov, in zatrdila, da le ena država ogroža varnost Evrope, in sicer Rusija.
Tudi švedski premier danes ni izključil možnosti, da za preleti dronov, ki so jih ob danskih v preteklih dneh opazili tudi nad finskimi in norveškimi letališči, stoji Rusija.
"Verjetnost, da gre za to, da želi Rusija poslati sporočilo državam, ki podpirajo Ukrajino, je precej velika," je dejal za televizijsko postajo TV4, a hkrati poudaril, da "nihče zares ne ve". Dodal je še, da "imamo potrditev", da so bili droni, ki so v začetku septembra vstopili v poljski zračni prostor, ruski, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.