Socialdemokrati zmagali, a z najslabšim rezultatom v več kot 100 letih

Socialdemokrati, ki v državi vladajo od leta 2019, so po vseh preštetih glasovih prejeli 21,9 odstotka, kar je njihov najslabši izid od leta 1903. Še leta 2022 je njihova podpora znašala 27,5 odstotka. Z 38 poslanskimi sedeži v 179-članskem parlamentu kljub temu ostajajo daleč največja posamična stranka.

"Žal mi je, da nismo osvojili več glasov. Tudi jaz sem upala na boljši rezultat," je v torek zvečer podpornikom in članom dejala Frederiksen. Po sedmih letih na položaju je kljub temu še vedno pripravljena nositi odgovornost položaja premierke, je dejala, obenem pa priznala, da sestavljanje vlade najverjetneje ne bo enostavno.

Levi oz. rdeči blok si je v parlamentu zagotovil 84 sedežev, kar je nekoliko več od desnega oz. modrega tabora, ki jih je skupaj osvojil 77. Noben od njiju torej nima potrebne večine 90 poslancev, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Jeziček na tehtnici bi lahko bila sredinska stranka Zmerni, ki si je zagotovila 14 poslanskih sedežev. Njen vodja, nekdanji premier Lars Lokke Rasmussen, je po objavi izidov izrazil naklonjenost koaliciji, ki bi presegla blokovske delitve.

Vse tri stranke dosedanje koalicije, ki poleg socialdemokratov vključuje še Zmerne in desnosredinsko liberalno stranko Venstre, so sicer od zadnjih volitev izgubile na podpori.

"Ne smemo biti razdeljeni. Ne smemo biti rdeči. Ne smemo biti modri. Delati moramo skupaj," je dejal Rasmussen.

Po drugi strani pa je vodja doslej koalicijskih liberalcev Troels Lund Poulsen že izključil možnost vnovičnega vstopa v vlado s socialdemokrati. "Bodisi bomo imeli desnosredinsko vlado ali pa gremo v opozicijo," je dejal.

Pogajanja o novi vladi bi lahko zapletlo Rdeče-zeleno zavezništvo, ki je po poročanju portala Politico sporočilo, da se ne bo pridružilo vladi, ki ne bo izključno leva. "Če želi naše mandate, mora predstaviti rdečo vlado," je v torek dejal vodja stranke, ki je osvojila šest odstotkov glasov, Pelle Dragsted.

Vodja Zelene levice, ki je z 11,6 odstotka med strankami pristala na drugem mestu, Pia Olsen Dyhr, je medtem ocenila, da na mizi ostajajo vse možnosti - rdeča, modra in široka vlada -, pogajanja pa bodo po njenih pričakovanjih težavna.

Protipriseljenska Danska ljudska stranka je glede na zadnje volitve več kot potrojila podporo na devet odstotkov glasov.

Štirje sedeži v danskem parlamentu pripadejo avtonomnim ozemljem Danske - dva Grenlandiji, dva pa Ferskim otokom. Na slednjih je vsak blok dobil enega poslanca, na Grenlandiji pa je eden od sedežev pripadel stranki Naleraq, ki si prizadeva za čimprejšnjo neodvisnost ozemlja, drugi pa socialdemokratski stranki Inuit Ataqatigiit.

Volitve na Danskem so bile predčasne, saj bi se mandat trenutnega sklica iztekel šele jeseni. Frederiksen z razpisom volitev ni čakala, da bi, kot ocenjujejo analitiki, unovčila porast priljubljenosti. Ta naj bi bil predvsem posledica premierkine neomajne drže v luči zahtev predsednika ZDA Donalda Trumpa, da mora Grenlandija postati del ZDA.