Ministrstvo za notranje zadeve severnonemške zvezne dežele Schleswig-Holstein je sporočilo, da so ponoči opazili drone, dogodek pa preiskujejo v luči morebitnega vohunjenja in sabotaže.
V visoki pripravljenosti so nemški uradniki, potem ko so vdori dronov na Danskem ta teden večkrat ustavili zračni promet v različnih delih države. Notranja ministrica Schleswig-Holstein Sabine Suetterlin-Waack, je v izjavi po elektronski pošti sporočila, da je zaradi incidentov na Danskem zvezna dežela v stalnem stiku z nemško vlado, posvetuje se tudi z oboroženimi silami, poroča Reuters. "Seveda pa tudi mi v Schleswig-Holsteinu preiskujemo vsak sum vohunjenja in sabotaže in ostajamo zelo pozorni na tem področju," je dejala.
Območje danskega letališča za krajši čas zaprli
"V zadnjih dneh je bila Danska žrtev hibridnih napadov," je včeraj na družbenih omrežjih sporočila danska premierja Mette Frederiksen in opozorila, da bi se lahko tovrstni preleti dronov v prihodnje še okrepili.
Policiji še ni uspelo identificirati odgovornih za vse incidente z droni v preteklih dneh. Frederiksenova pa je kljub temu poudarila: "Obstaja ena glavna država, ki ogroža varnost Evrope, in to je Rusija."
Rusko veleposlaništvo na Danskem je medtem že zavrnilo ugibanja o tem, da je Moskva vpletena v incidente, ki jih je označilo za "zrežirano provokacijo".
Po podatkih Flightradar24 je bil let iz Koebenhavna odpovedan, letalo, ki je vzletelo v Amsterdamu, pa se je obrnilo in vrnilo na Nizozemsko.
Danski pravosodni minister Peter Hummelgaard je prepričan, da je namen akcij z droni širiti strah in ustvarjati razdor. Dodal je, da bo Koebenhavn okrepil zmogljivosti za odkrivanje in nevtraliziranje dronov.
Na Danskem so že v sredo zvečer nad več letališči opazili drone, tudi pri letališču Aalborg. Pred tem so droni nad letališčem v Koebenhavnu v noči s ponedeljka na torek povzročili večurno zaprtje enega najpomembnejših letališč v Skandinaviji. Zaradi dronov je bilo začasno zaprto tudi letališče v Oslu na Norveškem.
Incidenti po Evropi
Incidenti niso povzročili nobene škode, so pa razkrili ranljivost danske obrambe. Danska in nekatere njene sosede namreč nimajo zadostnih ali pravih orodij oziroma orožij za obrambo pred droni, poroča britanski BBC.
Ta mesec sta o vdorih ruskih dronov v svoj zračni prostor poročali še Poljska in Romunija, Estonija pa je zabeležila vdor ruskih bojnih letal MiG-31.
Zračno poveljstvo Nata je medtem sinoči sporočilo, da so aktivirali madžarske lovce, da bi identificirali in spremljali pet ruskih letal v bližini zračnega prostora Nata ob obali Latvije. Med peterico so bila tri letala MiG-31 ter dve letali Su-30 in Su-35, ki po navedbah poveljstva Nata niso upoštevala mednarodnih varnostnih predpisov za letenje.
Vzhodne članice EU najprej v vzpostavitev učinkovitega sistema zaznavanja dronov
V okviru tako imenovanega dronskega zidu oziroma zaščite pred droni na vzhodu EU je treba najprej vzpostaviti učinkovit sistem zaznavanja, je po današnji videokonferenci z obrambnimi ministri desetih vzhodnih in severnih članic unije povedal evropski komisar za obrambo Andrius Kubilius. Bistveni del zidu bi lahko po njegovih besedah vzpostavili v letu dni.
"Strinjali smo se, da preidemo od razprave h konkretnim dejanjem," je po pogovorih z obrambnimi ministri Bolgarije, Danske, Estonije, Finske, Latvije, Litve, Madžarske, Poljske, Romunije, Slovaške in Ukrajine povedal Kubilius.
Vzpostavitev dronskega zidu, ki bo v središču širše krepitve obrambe vzhodnega krila EU, je ključna prednostna naloga, je razpravo ministrov še povzel komisar, ki je bil danes na obisku na Finskem. Po njegovem mnenju se je treba najprej osredotočiti na vzpostavitev mreže naprav za učinkovito zaznavanje brezpilotnih letalnikov. Med možnimi zmogljivostmi je omenil radarje in zvočne senzorje. Poleg tega bo treba poiskati učinkovite načine za uničevanje dronov, ki pridejo v evropski zračni prostor. Med temi so naprave za prestrezanje brezpilotnikov in oprema za elektronsko bojevanje, je pojasnil Kubilius.
Pri tem je poudaril pomen stroškovne učinkovitosti in pod vprašaj postavil uporabo rakete, ki stane milijon evrov, za sestrelitev deset tisoč evrov vrednega drona. Pri financiranju dronskega zidu se bodo po komisarjevih besedah najprej osredotočili na že obstoječe finančne instrumente, kot je evropski mehanizem SAFE, v katerem je državam članicam za skupno naročanje obrambnih zmogljivosti na voljo do 150 milijard evrov posojil.
"Nekateri strokovnjaki ocenjujejo, da bi lahko bistveni del celotnega dronskega zidu razvili v enem letu, pri čemer pa ne vem, kako natančno je to," je na vprašanje o predvideni časovnici za vzpostavitev protidronske zaščite na vzhodu EU odgovoril evropski komisar iz Litve.
Z ministri so se dogovorili, da bodo sodelujoče članice čim prej imenovale svoje predstavnike, ki bodo pogovore nadaljevali na tehnični ravni in določili bolj konkretno časovnico razvoja zidu. Dodal je, da bodo pri tem upoštevali izkušnje Ukrajine.
O krepitvi vzhodnega krila Evrope, vključno z dronskim zidom, bo predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen prihodnjo sredo na neformalnem zasedanju v Koebenhavnu razpravljala tudi z voditelji držav članic, ki imajo na dnevnem redu krepitev obrambnih zmogljivosti EU in nadaljnjo podporo Ukrajini.
Vrh bo potekal v senci vdorov ruskih dronov v zračna prostora Poljske in Romunije in ruskih bojnih letal v estonski zračni prostor.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.